Jedrska zima: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodani 4 zlogi ,  pred 11 leti
m
pp AWB
m (robot Dodajanje: ro:Iarnă nucleară)
m (pp AWB)
'''Jedrska zima''' je izraz, ki opisuje teoretično predvidene [[podnebne spremembe]], ki bi nastale kot posledica [[jedrsko orožje|jedrskega]] [[spopad]]a. Predvidevanja o jedrski zimi so zasnovana na predpostavki, da bi eksplozije jedrskega orožja v [[atmosfera|atmosfero]] spustile ogromne količine [[pepel]]a, [[dim]]a in prašnih delcev, kar bi močno zmanjšalo [[sonce|sončno]] obsevanje in posledično povzročilo drastičen padec povprečnih [[temperatura|temperatur]].
 
Jedrska zima bi bila po predvidevanju nekaterih znanstvenikov v globalnem smislu bolj pogubna kot sam jedrski spopad, saj bi resne posledice zaradi podnebnih sprememb občutili tudi tisti deli sveta, ki ne bi bili udeleženi v spopad.<ref>Robock, A. (2009). [http://www.eoearth.org/article/Nuclear_winter "»Nuclear winter"«]. ''The encyclopedia of Earth''.</ref>
 
Nekaj teorij o podnebnih spremembah zaradi uporabe jedrskega orožja so izpeljali iz podobnih naravnih katastrof (veliki požari, večji izbruhi [[vulkan]]ov).
Visoke temperature in rušilna moč, ki nastaneta kot posledica jedrskih eksplozij, bi poleg direktnih učinkov jedrskega orožja ([[radioaktivnost]], zastrupitev okolice, [[udarni val]]ovi, požari,...) proizvedle velike količine prašnih delcev, ki bi se dvignili do vrha [[troposfera|troposfere]], od tam pa zaradi dodatnega sončnega segrevanja naprej v [[stratosfera|stratosfero]]. Večina prašnih delcev bi prišla iz močno naseljenih predelov, ki bi bili najverjetnejša tarča jedrskega napada. Ker v stratosferi ni padavin, ki bi prašne delce sprale na tla, bi prašni delci ostali v ozračju celo več let. [[Veter|Vetrovi]] v stratosferi bi prašne delce raznesli po celem svetu, kar bi vplivalo na podnebje tudi daleč od lokacije spopada.
 
Po študiji iz leta [[2007]] bi že lokalni jedrski spopad, v katerem bi uporabili 100 jedrskih bomb z močjo bombe, ki je uničila [[Hirošima|Hirošimo]] (t.j. približno 15 [[kilotona|kT]]), kar je manj kot 0,03 % ocenjene eksplozivne moči vsega jedrskega orožja na svetu, lahko povzročil nastanek 5 [[milijon]]ov [[tona|ton]] prašnih delcev. To bi posledično povzročilo nezanemarljivo ohlajanje in zmanjšanje količine [[padavine|padavin]]. Zaradi tega bi se zmanjšala pridelava hrane, kar bi imelo za posledico lakoto v nekaterih delih sveta. Zaradi povečanega segrevanja stratosfere bi se pospešile kemijske reakcije, ki uničujejo [[ozon]], kar bi povzročilo tudi težave, povezane s tanjšanjem ozonske plasti.<ref>Robock, A. ''s sod.'' (2007). [http://climate.envsci.rutgers.edu/pdf/acp-7-2003-2007.pdf "»Climatic consequences of regional nuclear conflicts"«]. ''Atmospheric Chemistry and Physics''.</ref>
 
Večji spopad bi povzročil nastanek še večjih količin prašnih delcev, kar bi povzročilo drastično, več let trajajočo ohladitev (ponekod celo pod [[ledišče]]) in bi tako povzročil zimo.
360.301

urejanje

Navigacijski meni