Daniel Ortega

Daniel Ortega
79. in 83. Predsednik Nikvaragve
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja 10. januar 2007
Podpredsednik	Jaime Morales Carazo
Predhodnik	Enrique Bolaños
Na položaju 10. januar 1985 – 25. april 1990
Podpredsednik	Sergio Ramírez
Predhodnik	Hunta za nacionalno rekonstrukcijo
Naslednik	Violeta Chamorro
Hunta za nacionalno rekonstrukcijo
Na položaju 18. julij 1979 – 10. januar 1985 Skupaj z: Sergio Ramírez Violeta Chamorro Alfonso Robelo Arturo Cruz Moisés Hassan Rafael Rivas
Predhodnik	Francisco Urcuyo
Naslednik	Funkcija ukinjena
Osebni podatki
Rojstvo	(1945-11-11) 11. november 1945 La Libertad, Chontales, Nikaragva
Politična stranka	Sandinistična narodna osvobodilna fronta(FSLN)
Zakonci	Rosario Murillo
Poklic	politik, pisatelj
Podpis

José Daniel Ortega Saavedra, nikaragovski revolucionar in politik, 11. november

Daniel Ortega se je rodil v družini srednjega sloja, njegova starša pa sta nasprotovala režimu Anastasia Somoze. Tudi sam je bil zaradi svojih političnih akcij pri 15 letih aretiran.

Leta 1963 se je vpisal na univerzo centralne Amerike v Managui in se kmalu pridružil, takrat še podtalni organizaciji, sandinistični narodni osvobodilni fronti (Frente Sandinista de Liberación Nacional), ki jo je od leta 1967 tudi vodil. Kmalu po imenovanju za vodjo FSLN-ja so ga aretirali. V zaporu je ostal do leta 1974, ko so ga zamenjali za nekaj talcev, ki jih je imel FSLN zajete. Ko je julija 1979 Somozo FSLN odstavil z oblasti, je Ortega postal eden od petih članov hunte za nacionalno rekonstrukcijo. Ostali štirje so bili sandinist Moisés Hassan, pisatelj Sergio Ramírez Mercado, poslovnež Alfonso Robelo Callejas in novinarka Violeta Barrios de Chamorro. Ker je FSLN vladal hunti, sta Robelo in Chamorro odstopila, Ortega pa je postal de facto vodja države.

Ko so sandinisti prevzeli oblast, so iskreno upali, da bodo lahko v svoji državi po Sandinovih idejah izpeljali socialno in politično revolucijo ter ustvarili demokratično, socialistično družbo, temelječo na lokalni samoupravi. Kot pravi revolucionarji so se odločno lotili nacionalizacije, omejili so vpliv tradicionalnih središč moči, med njimi tudi cerkve, ter se v zunanji politiki tesneje oprli na komunistično Kubo in takrat še močno Sovjetsko zvezo. Američanom to ni bilo pogodu, ocenili so, da gre za prodor komunizma na ameriško celino. Ko je leta 1981 postal njihov predsednik konservativni desničar Ronald Reagan, je sklenil organizirati protirevolucionarje. Z velikim denarjem je podprl ustanavljanje "contrasov", protirevolucionarnih skupin, ki so na nikaragovskem podeželju začeli sejati nasilje. Začela se je državljanska vojna, ki se je vlekla, vse dokler so bili sandinisti na oblasti.

Novembra 1984 je razpisal predsedniške volitve, na katerih je dobil 63 odstotkov glasov in 10. januarja 1985 prisegel kot predsednik. Pet let kasneje je na predsedniških volitvah izgubil proti Violeti Barrios de Chamorro, glavna vzroka za to pa sta bili velika gospodarska kriza in kruta državljanska vojna. Tudi leta 1996 in 2000 se je znova potegoval za predsedniški položaj, a je bil na obeh volitvah poražen. Novembra 2006 je Ortega vnovič zmagal na predsedniških volitvah.

{{subst:#if:Ortega, Daniel|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1945}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1945

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta LIVING

}}]]