Dolžina: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: sk:Dĺžka |
m dp+ |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''[[širina]]'', ''[[višina]]''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri [[geometrija|geometrijskem]] [[meritev|merjenju]] nanaša na največjo [[razsežnost]] (mero, dimenzijo) [[telo (fizika)|telesa]]. |
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''[[širina]]'', ''[[višina]]''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz '''višina'''. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri [[geometrija|geometrijskem]] [[meritev|merjenju]] nanaša na največjo [[razsežnost]] (mero, dimenzijo) [[telo (fizika)|telesa]]. |
||
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini [[žica|žice]] in o njeni [[debelina|debelini]], ki je |
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini [[žica|žice]] in o njeni [[debelina|debelini]], ki je po navadi manjša od dolžine. |
||
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim: |
||
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
|----- |
|----- |
||
| VALIGN="top" | |
| VALIGN="top" | |
||
* [[siriometer]] (149.597.870.691.000.000 m), |
|||
* [[parsek]] (30.856.804.798.079.115 m), |
* [[parsek]] (30.856.804.798.079.115 m), |
||
* [[svetlobno leto]] (9.460.730.472.580.800 m), |
* [[svetlobno leto]] (9.460.730.472.580.800 m), |
||
* [[astronomska enota]] (149.597.870. |
* [[astronomska enota]] (149.597.870.691 m), |
||
* [[Ksenofonov stadij]] (5397 m), |
* [[Ksenofonov stadij]] (5397 m), |
||
* [[geografska milja]] (1855 m), |
* [[geografska milja]] (1855 m), |
Redakcija: 10:18, 30. september 2010
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.