Maslo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7: Vrstica 7:
V času [[industrializacija|industrializacije]] v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi [[hladilnik]] za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta [[1913]].
V času [[industrializacija|industrializacije]] v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi [[hladilnik]] za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta [[1913]].


V času industrijske revolucije pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - [[margarina|margarino]], ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik [[Hippolyte Mège-Mouriés]] leta [[1869]]. Margarina ima tudi v današnjem času pomembno prednost, zaradi nizke cene in napačna ideja, da je bolje za zdravje. Proizvajalci masla so zato začeli izdelovati lahko maslo, ki vsebuje nižji delež mlečne maščobe.
V času industrijske revolucije pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - [[margarina|margarino]], ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik [[Hippolyte Mège-Mouriés]] leta [[1869]]. Margarina ima tudi v današnjem času pomembno prednost, zaradi nizke cene in napačne ideje, da je bolje za zdravje. Proizvajalci masla so zato začeli izdelovati lahko maslo, ki vsebuje nižji delež mlečne maščobe.


== Proizvodnja ==
== Proizvodnja ==

Redakcija: 04:49, 30. september 2010

Maslo in nož za mazanje masla.

Maslo je mlečni izdelek, pridobljen iz sladke smetane. Običajno se za pripravo masla uporablja kravje mleko. Po uredbi Evropske unije mora maslo vsebovati vsaj 82 % mlečne maščobe in ne več kot 16 % vode. Vsebuje tudi mlečni sladkor, rudnine, holesterol, beljakovine, lipidotopne vitamine, mlečno kislino in aromatične snovi. Hranilna vrednost masla znaša okoli 740 kcal/100 g.

Zgodovina

Točen kraj in čas začetka izdelovanja masla nista poznana; maslo so pričeli izdelovati kmalu po začetku uvedbe živinoreje. Omembe masla segajo že v sumersko kulturo, prav tako pa se omenja v Stari zavezi. V antiki so maslo uporabljali zlasti v medicinske namene. V srednjem veku je maslo postalo pomebno tržno blago.

V času industrializacije v 19. stoletju so se pojavile prve velike mlekarne in tudi proizvodnja masla se je industrializirala. Pomembno prelomnico je pomenila tudi uvedba hladilnih naprav v 19. stoletju, kar je omogočilo lažjo proizvodnjo in transport masla, ne da bi postalo žarko. Prvi hladilnik za uporabo v gospodinjstvu se je pojavil leta 1913.

V času industrijske revolucije pa je maslo dobilo tudi velikega konkurenta - margarino, ki ima zlasti prednost v ceni. Margarino je iznašel francoski kemik Hippolyte Mège-Mouriés leta 1869. Margarina ima tudi v današnjem času pomembno prednost, zaradi nizke cene in napačne ideje, da je bolje za zdravje. Proizvajalci masla so zato začeli izdelovati lahko maslo, ki vsebuje nižji delež mlečne maščobe.

Proizvodnja

Proizvodnja masla v sodobnem obratu

Tradicionalna proizvodnja

Tradicionalno se maslo pridobiva iz mleka, ki stoji 2 dneva pri sobni temperaturi. V tem času na površini nastala sladka smetana, ki jo posnamejo in nato določen čas zori. Nato sledi pinjenje - tolčenje smetane, dokler se ne tvorijo maslena zrnca. Preostala tekočina se lahko po odstranitvi uporabi za pinjenec. Maslo se naposled zgnete v homogeno maso, ki se oblikuje v želeno obliko.

Sodobna industrijska proizvodnja

V industrijskem merilu se maslo pridobiva iz pasteriziranega mleka, iz katerega se v posebnih separatorjih na osnovi centrifuge v nekaj sekundah izloči smetana. Smetano ponovno pasterizirajo ter jo pustijo zoreti okoli 20 ur. Nato prenesejo smetano v posebno posodo, kjer poteka tolčenje in gnetenje. Nastalo maslo se nato strojno oblikuje v manjše kose ter zapakira. Tudi pri industrijskem proizvajanju nastaja kot stranski proizvod pinjenec, ki ga pa pogosto zavržejo.

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA