Radijski valovi: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: la:Unda radioelectrica |
m tn. |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
|} |
|} |
||
''Opomba:'' nad 300 GHz je [[absorpcija]] elektromagnetnega sevanja v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]] tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v |
''Opomba:'' nad 300 GHz je [[absorpcija]] elektromagnetnega sevanja v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]] tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v območju [[infrardeče valovanje|infrardeče]] in vidne [[svetloba|svetlobe]]. |
||
Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta [[zvok|zvočno]] in radijsko valovanje dve povsem različni [[valovanje|valovanji]]: pri prvem gre za [[mehanika|mehansko]] nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. |
Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta [[zvok|zvočno]] in radijsko valovanje dve povsem različni [[valovanje|valovanji]]: pri prvem gre za [[mehanika|mehansko]] nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. |
Redakcija: 20:43, 29. september 2010
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok. Glede na frekvenco oziroma valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove na naslednja območja:
Ime pasu | Krat. | Pas ITU | Frekvenca | Val. dolžina |
---|---|---|---|---|
< 3 Hz | > 100,000 km | |||
ekstremno nizke frekvence | 3–30 Hz | 100,000 km – 10,000 km | ||
super nizke frekvence | 30–300 Hz | 10,000 km – 1000 km | ||
ultra nizke frekvence | 300–3000 Hz | 1000 km – 100 km | ||
zelo nizke frekvence | 3–30 kHz | 100 km – 10 km | ||
nizke frekvence | 30–300 kHz | 10 km – 1 km | ||
srednje frekvence | 300–3000 kHz | 1 km – 100 m | ||
visoke frekvence | 3–30 MHz | 100 m – 10 m | ||
zelo visoke frekvence | 30–300 MHz | 10 m – 1 m | ||
ultra visoke frekvence | 300–3000 MHz | 1 m – 100 mm | ||
super visoke frekvence | 3–30 GHz | 100 mm – 10 mm | ||
ekstremno visoke frekvence | 30–300 GHz | 10 mm – 1 mm | ||
nad 300 GHz | < 1 mm |
Opomba: nad 300 GHz je absorpcija elektromagnetnega sevanja v Zemljinem ozračju tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v območju infrardeče in vidne svetlobe.
Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta zvočno in radijsko valovanje dve povsem različni valovanji: pri prvem gre za mehansko nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje elektromagnetnega polja.
Radijski valovi se najpogosteje uporabljajo za prenos zvoka; od tu tudi ime za radio. Vsaka radijska postaja oddaja na njej odobreni frekvenci, navadno tudi na več frekvencah: Radio Slovenija npr. oddaja na 918 kHz MF in na 88,5, 90,0, 91,8, 92,0, 92,9, 94,1, 96,4 MHz VHF.