Nova Zelandija

New Zealand Aotearoa (maorsko)
Zastava Grb
Himna: »God Defend New Zealand«  »God Save the Queen«1
Glavno mesto	Wellington 41°17′S, 174°27′E
Največje mesto	Auckland2
Uradni jeziki	angleščina (98%)3 maorščina (4.2%)3 novozelandski znakovni jezik (0.6%)3
Etnične skupine	78% Evropejcev/Other4 14.6% Maorov4 9.2% Azijcev4 6.9% pacifiških otočanov4
Vlada	parlamentarna demokracija in ustavna monarhija
• voditelj	Elizabeta II. Britanska
• generalni guverner	Sir Anand Satyanand
• ministrski predsednik	John Key
• predsednik predstavniškega doma	Dr Lockwood Smith
• vrhovni sodnik	Dame Sian Elias
Neodvisnost  od Združenega kraljestva
• 1. parlament	25. maj 18545
• gospostvo	26. september 19075
• westminstrski statut	11. december 1931 (sprejet 25. novembra 1947)
• ustavni zakon	13. december 1986
Površina
• skupaj	268.021 km2 (74.)
• voda (%)	2,1
Prebivalstvo
• ocena 2024	5.269.060 (123.)
• popis 2006	4.027.9476
• gostota	16,1/km2 (201.)
BDP (ocena 2008)
• skupaj (nominal.)	128,409 milijarde USD (54.)
• skupaj (PKM)	115,809 milijarde USD (60)
• na preb. (nominal.)	30.030 USD (28.)
• na preb. (PKM)	27.083 USD (34.)
Gini (1997)	36,2 srednji
HDI (2009)	0,950  · 20.
Valuta	novozelandski dolar (NZD)
Časovni pas	UTC +12 (NZST7)
• poletni	UTC +13 (NZDT)
	(sep. do apr.)
Format datuma	dd/mm/yyyy
Klicna koda	+64
Internetna domena	.nz8
1 »God Save the Queen« je uradna državna himna, a se uporablja večinoma le ob kraljevskih priložnostih.  2 Auckland je največje mestno območje; Auckland City je največje mesto. 3 Skupaj znese več kot 100%, saj statistika vključuje ljudi, ki govorijo več kot en jezik. 4 Skupaj znese več kot 100%, saj se nekateri prebivalci smatrajo za pripadnike več etničnih skupin. 5 Še več datumov lahko označuje začetek neodvisnosti. 6 Število ljudi, ki večinoma prebivajo na Novi Zelandiji. 7 Chathamovi otoki so v svojem časovnem pasu, 45 minut pred preostankom države. 8 Teritoriji Niue, Cookovo otočje in Tokelau imajo svoje vrhnje domene - .nu, .ck in .tk.

Nova Zelandija je otoška država v Jugozahodnem Pacifiku. Je približno 1600 kilometrov jugovzhodno od avstralske obale. Njeno najpogosteje uporabljano maorsko ime je Aotearoa, kar se navadno prevede kot Dežela dolgega belega oblaka. Prvotno se je ime Aotearoa nanašalo le na Severni otok in dobesedni prevod je Dolgi beli oblak (ao = oblak, tea = bel, roa = dolg). Prejšnje maorsko ime za Novo Zelandijo je bilo Niu Tireni, transliteracija Nove Zelandije.

Geografija

Satelitska fotografija Nove Zelandije (2002)

Nova Zelandija je nekako osamljena v oceanu in jo sestavljata dva glavna otoka, splošno znana kot Severni otok in Južni otok, ki ju ločuje v pliocenu nastali 23 km širok Cookov preliv. Politično spadajo k Novi Zelandiji tudi številni manjši otoki (največji med njimi so Stewartov otok, otočje Bounty, Antipodes in Auckland. Najbližja celina Avstralija je oddaljena okrog 2.000 km severozahodno od glavnih otokov. Južno od Nove Zelandije je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Fidži in Tonga. Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, kar 80% prebivalstva živi v mestih. Približno 30 odstotkov dežele prekrivajo gozdne površine, 50 odstotkov travniki in pašniki, 20 odstotkov pa je obdelovalne površine.

Južni otok

Gore Južnega otoka, t.i. Južne Alpe, se dvigajo vse do višine 3700 m. Gorovje poteka v smeri od severa proti jugu in se na jugozahodu spušča v morje vzdolž globoko razjedene fjordske obale. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi, Mount Cook (3764m). Na tem območju je veliko število ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Največje naravno jezero je Taupo, ki leži v starem vulkanskem kraterju, po velikosti mu sledita jezeri Te Anau in Wakatipu. Svetovno znana Milfordska ožina (154 m visoki Bowenovi slapovi) spada med najlepša območja Nove Zelandije. Vzhodno od gora leži Canterburyjska ravnina. Reke na zahodni strani Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v slapovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali, izvirajo večinoma v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.

Severni otok

Na jugovzhodnem delu otoka se vzdolž obale nadaljuje mladonagubano gorstvo z Južnega otoka, ki pa je v povprečju nižje, s povprečnimi višinami vrhov med 1600 in 1800 m (najvišji vrh pa dosega 2797 m). Osrednji del otoka zavzema okoli 1000 m visoko vulkansko višavje z delujočimi vulkani, gejzirji, blatnimi vulkani in vročimi izviri. Po dolgoletnem mirovanju je leta 1995 ponovno začel delovati ognjenik Ruapehu (2797 m), aktivna sta tudi Tongariro (1981 m) in Ngauruhoe (2291 m). Na severnem otoku se reke radialno raztezajo z osrednjega višavja. Iz jezera Taupo teče tudi najdaljša novozelandska reka Waikato (425 km). Na jugovzhodu teče reka Wanganui (290 km). Manjši otoki in otočja v okolici dveh glavnih novozelandskih otokov imajo močno razčlenjeno obalo. So hribovita, višina hribovij pa dosega okrog 980 m.

Na območju Nove Zelandije poteka meja Indoavstralsko in Tihooceansko tektonsko ploščo (južno od Severnega otoka in diagonalno preko Južnega otoka). Premiki vzdolž meje so vzroki številnih potresov in vulkanskega delovanja.

Severni del Severnega otoka ima subtropsko vlažno podnebje, kar pomeni, da so zime mile in topla poletja, padavine pa razporejene čez celo leto. Na Severnem otoku je tudi veliko gejzirjev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih vulkanov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri.

Najtoplejši meseci so od novembra do aprila, najhladneje pa je avgusta. Nova Zelandija leži v oceanskem podnebnem pasu, ki na jugu prehaja v subantarktični, na severu pa v subtropski podnebni pas. Vreme je zelo spremenljivo, sončni dnevi so večinoma zapolnjeni s popoldanskimi plohami. Največ padavin je na zahodni obali Južnega otoka (preko 600 mm letno).

Glej tudi

• seznam suverenih držav