Fresnelove enačbe: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/tn
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Zunanje povezave: pp, replaced: [[Kategorija: → [[Kategorija:
Vrstica 41: Vrstica 41:
* [http://www2.lecad.si/~leon/distray/node14.html Opis Fresnelovih enačb] {{ikona sl}}
* [http://www2.lecad.si/~leon/distray/node14.html Opis Fresnelovih enačb] {{ikona sl}}


[[Kategorija: Geometrijska optika]]
[[Kategorija:Geometrijska optika]]
[[Kategorija:Polarizacija]]
[[Kategorija:Polarizacija]]
[[Kategorija:Enačbe]]
[[Kategorija:Enačbe]]

Redakcija: 17:00, 27. september 2010

Amplituda odbitega in prepuščenega vala.

Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma. Enačbe opisujejo amplitudo odbitega in prepuščenega dela elektromagnetnih valov.

Spremenljivke, ki jih uporabljamo v Fresnelovih enačbah.
Vpadni žarek je označen s P, odbiti s Q, prepuščeni pa z S

Enačbe je vpeljal francoski fizik Augustin-Jean Fresnel (1788 – 1827).

Fizikalne osnove

Kadar se svetloba giblje iz sredstva z lomnim količnikom v drugo sredstvo z lomnim količnikom , se del svetlobe odbije, del pa se lomi, in prehaja v drugo sredstvo. Lom svetlobe se izvede po običajnem lomnem zakonu. Koliki del svetlobe se odbije, pove odbojnost oziroma koeficient odbojnosti sredstva (oznaka ), del, ki pa se prepusti oziroma preide v drugo sredstvo, pa opisuje prepustnost in koeficient prepustnosti (oznaka ). Velikost obeh koeficientov je odvisna od polarizacije vpadne svetlobe. Koeficienta sta različna za svetlobo, ki je polarizirana v ravnini pravokotni na vpadno ravnino, in za svetlobo, ki je polarizirana v ravnini vzporedni vpadni ravnini.

Koeficient odbojnosti za svetlobo, ki je polarizirana pravokotno na vpadno ravnino, je enak

kjer je

  • lomni količnik prvega sredstva
  • lomni količnik drugega sredstva
  • vpadni kot
  • odbojni kot
  • lomni kot

Podobno je koeficient odbojnosti za svetlobo, ki je polarizirana vzporedno s vpadno ravnino :

kjer so oznake enake kot za s polarizirano svetlobo (zgoraj)

Različni avtorji navajajo različne obrazce, ki so na prvi pogled drugačni.

Pri tem sta pripadajoča koeficienta prepustnosti določena z in [1].

Kadar pa je vpadajoča svetloba nepolarizirana, je koeficient odbojnosti enak .

Pri določenem kotu za dani in pade na nič. V tem primeru se p polarizirana svetloba v celoti lomi. Ta kot imenujemo Brewstrov kot. Kadar se svetloba giblje iz optično manj gostega sredstva (lomni količnik ) v bolj gosto sredstvo (lomni količnik ) (to pomeni, da je ), se nad nekim vpadnim kotom (mejni kot) vsa svetloba odbije ( ). Ta pojav imenujemo popolni odboj.

Odvisnost koeficienta odboja od vpadnega kota.

Leva slika prikazuje prehod iz optično gostejšega sredstva v optično redkejše sredstvo (n1 < n2), desna slika pa prehod iz optično redkejšega v optično gostejše sredstvo (n1 > n2).

Opombe in sklici

  1. Hecht (1987), str. 102.

Zunanje povezave