Razmerje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.174.66 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika KocjoBot
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Razmérje''' v [[matematika|matematiki]] pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
'''Razmérje''' v [[matematika|matematiki]] pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.


==Enostavno razmerje==
hahahahhaah loleki enee.:))))))))
'''Enostavno''' ali '''dvočleno razmerje''' podaja odnos med dvema količinama. Zapišemo ga v obliki
''a'' ''':''' ''b'' (beri: ''a'' proti ''b''). Dejstvo, da sta količini v razmerju ''a'' proti ''b'' pomeni, da pri primerni izbiri merske enote prva količina znaša ''a'' enot, druga pa ''b'' enot.

Zgled: Andrej tehta 80kg, Bojan pa 60kg. Lahko bi rekli, da je razmerje njunih mas 80 ''':''' 60 (za enoto izberemo 1 kilogram). Lahko pa za mersko enoto izberemo 20kg in ugotovimo, da Andrej tehta 4 take enote, Bojan pa 3 take enote. Torej je razmerje
:''a'' ''':''' ''b'' = 4 ''':''' 3

Iz zgornjega zgleda vidimo, da lahko razmerje krajšamo podobno kot krajšamo ulomke (80 ''':''' 60 = 4 ''':''' 3) - tj. obe števili delimo z največjim skupnim deliteljem.

===Delež===
Poseben primer dvočlenega razmerja je razmerje med delom celote in celoto. Táko razmerje imenujemo '''delež''' in ga pišemo ponavadi v obliki okrajšanega [[ulomek|ulomka]].

Zgled: V razredu je 10 fantov in 20 deklet (tj. - vseh skupaj je 30).
Delež fantov je <math>\frac{1}{3}</math>, delež deklet pa <math>\frac{2}{3}</math>.


==Podaljšano razmerje==
==Podaljšano razmerje==

Redakcija: 10:30, 21. september 2010

Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.

Enostavno razmerje

Enostavno ali dvočleno razmerje podaja odnos med dvema količinama. Zapišemo ga v obliki a : b (beri: a proti b). Dejstvo, da sta količini v razmerju a proti b pomeni, da pri primerni izbiri merske enote prva količina znaša a enot, druga pa b enot.

Zgled: Andrej tehta 80kg, Bojan pa 60kg. Lahko bi rekli, da je razmerje njunih mas 80 : 60 (za enoto izberemo 1 kilogram). Lahko pa za mersko enoto izberemo 20kg in ugotovimo, da Andrej tehta 4 take enote, Bojan pa 3 take enote. Torej je razmerje

a : b = 4 : 3

Iz zgornjega zgleda vidimo, da lahko razmerje krajšamo podobno kot krajšamo ulomke (80 : 60 = 4 : 3) - tj. obe števili delimo z največjim skupnim deliteljem.

Delež

Poseben primer dvočlenega razmerja je razmerje med delom celote in celoto. Táko razmerje imenujemo delež in ga pišemo ponavadi v obliki okrajšanega ulomka.

Zgled: V razredu je 10 fantov in 20 deklet (tj. - vseh skupaj je 30). Delež fantov je , delež deklet pa .

Podaljšano razmerje

Podaljšano ali veččleno razmerje podaja odnos med več količinami. Primeri:

  • tričleno razmerje a : b : c
  • štiričleno razmerje a : b : c : d
  • itd.

Tudi podaljšano razmerje lahko krajšamo tako, da vse člene razmerja delimo s skupnim deliteljem.

Sorazmerje

Enakost dveh razmerij imenujemo sorazmerje.

Premo sorazmerje

Količini a in b sta premo sorazmerni, če povečanje ene količine pomeni hkratno sorazmerno povečanje druge količine, torej če velja:

Zgled naloge: Avto porabi 6 litrov bencina na 100km. Koliko (x) litrov porabi za 350km? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:

Odgovor: Za 350km porabi 21 litrov bencina.

Obratno sorazmerje

Količini a in b sta obratno sorazmerni, če povečanje ene količine pomeni hkratno sorazmerno zmanjšanje druge količine, torej če velja:

Zgled naloge: Neko delo bi opravilo 6 delavcev v 15 urah. V koliko urah (x) bo to delo opravilo 9 delavcev? Nalogo rešimo tako, da nastavimo sorazmerje:

Odgovor: Delo bodo opravili v 10 urah.

Glej tudi