Sokol (društvo): Razlika med redakcijama
m KocjoBot: Avtomatizirana zamenjava besedila |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
V vrstah je bilo načelno dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, t.i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva. |
V vrstah je bilo načelno dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, t.i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva. |
||
[[de: Sokol (Turnbewegung)]] |
|||
Redakcija: 00:52, 15. oktober 2005
- Za druge pomene glejte Sokol (razločitev).
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Oktobra 1863 je v Ljubljani skupina slovenskih rodoljubov ustanovila Gimnastično društvo Južni sokol, prvo telovadno društvo na Slovenskem. Južni sokol oz. njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu (1874) ter zadnja leta pred vojno še srbskih društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja še zdaleč ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.
Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Društvo je bilo deklarirano kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem oz. Jugoslovanom. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. Sokolsko delovanje je bilo narodnoobrambno in demokratično.
V vrstah je bilo načelno dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem. Združevanje na srečanjih, t.i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.