Bedanec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:46, 8. september 2010

Bedanec je literarni lik slovenskega avtorja Josipa Vandota. Nastopa v povesti z naslovom Kekec nad samotnim breznom.

Slika:Kekec2.jpg

Kekec nad samotnim breznom

O pisatelju

Slovenski mladinski pisatelj Josip Vandot se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski vasi Borovška vas (danes Kranjska Gora), ki je s svojo gorsko okolico tudi kraj dogajanja njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.

Delo

Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med 1918 in 1924 objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz trilogije je objavil leta [[1936], tudi pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so večkrat ponatisnjene in prevedene (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), dramatizirane in postavljene na filmske ekrane.

Film Kekec (1951) je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec! leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder pastirček, ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikuje nekdanji nezavidljivi socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.

Kratka vsebina

Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minko, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka, ki pa bi ga izpustil, če bi mu Kekec pomagal najti njegovo "deklino" Mojco, toda pastirček se upre. Bedanec ponovno ujame Kosobrina, ki od strahu omedli, Bedanec pa zbeži, misleč, da je mrtev; priteče Kekec, ki Kosobrina z vrvjo izvleče čez gorsko steno. Bedanec išče skrivni rov, ki pelje do Kosobrinove koče; v tem rovu mu Kekec nastavi sovo, ki se je Bedanec hudo boji, zato zbeži in obvisi ujet na vejo nad breznom; Kekec ga reši pod pogojem, da bo zapustil te kraje; Bedanec drži obljubo, zažge svojo kočo in odide, Kekec pa se vrne v vas, kjer ga vsi radostno pozdravljajo.

Predstavitev in karakterizacija lika

Bedanec nastopi kot literarni lik v delih Josipa Vandota. Je hudoben, močan divji lovec, ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku Kekcu ter njunima prijateljema Mojci in Rožletu. Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.

Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala t. i. socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svojim otrokom, ampak se le-ti morajo sami boriti.

V zgodbi je Bedanec predstavljen v zelo negativni luči in za njegovo početje ni opravičila, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti. Na koncu se Bedanec izkaže kot mož beseda, saj zapusti tiste kraje, prav kakor je obljubil.

Izdaje

Kekec nad samotnim breznom, izdaje:

Zvonček, 1924.
Mladinska knjiga, 1968

Kekec in Bedanec, izdaje:

Mladinska knjiga, 1989, 2001

Viri

Vandot, Josip, Kekec nad samotnim breznom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

Glej tudi

Zunanje povezave

(COBISS)

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''''Bedanec''''' je [[literarni lik|literarni lik]] slovenskega avtorja [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Nastopa v [[povest|povesti]] z naslovom [[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]].
+'''''Bedanec''''' je [[literarni lik]] slovenskega avtorja [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Nastopa v [[povest|povesti]] z naslovom [[Kekec nad samotnim breznom]].
 [[Slika:Kekec2.jpg|thumb|Kekec nad samotnim breznom]]
 == O pisatelju ==
+Slovenski mladinski pisatelj [[Josip Vandot]] se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski vasi Borovška vas (danes [[Kranjska Gora]]), ki je s svojo gorsko okolico tudi kraj dogajanja njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z [[otroške pesmi|otroškimi pesmimi]] (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
-Slovenski mladinski pisatelj se je rodil in večino svojega otroštva preživel v gorenjski alpski vasi
-[[Kranjska Gora]] (Borovška vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Pisateljsko pot je začel z [[otroške pesmi|otroškimi pesmimi]] (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja.Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda.
 == Delo ==
-Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med [[1918]] in [[1924]] objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz [[trilogija|trilogije]] je objavil leta [[1936]] tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so obilno ponatiskovane in prevajane (v [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]], [[slovaščina|slovaščino]], [[albanščina|albanščino]], [[romunščina|romunščino]]), dramatizirane in ekranizirane.
+Jedro Vandotovega mladinskega pisanja je med [[1918]] in [[1924]] objavljena serija planinskih pripovedi o 8–10 let starem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz [[trilogija|trilogije]] je objavil leta [[1936], tudi pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so večkrat ponatisnjene in prevedene (v [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]], [[slovaščina|slovaščino]], [[albanščina|albanščino]], [[romunščina|romunščino]]), dramatizirane in postavljene na filmske ekrane.
-Kekec (1951) je bil [[prvi slovenski mladinski celovečerni film]], [[Srečno, Kekec!]]; leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji [[Jože Galet|Jožeta Galeta]]. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder [[pastir|pastirček]], ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikava nekdanji nezavidni socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.
+Film [[Kekec]] (1951) je bil [[prvi slovenski mladinski celovečerni film]], [[Srečno, Kekec!]] leta 1963 pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji [[Jože Galet|Jožeta Galeta]]. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmu pa je postala popularna tudi otroška popevka. Kekec je veder [[pastir|pastirček]], ki rešuje svojo otroško prijateljico iz rok divjih lovcev, divjih mož in žena, je pri tem ujet, a z zvijačnostjo, pogumom in pomočjo zvestega psa vedno znova pobegne in celo dobi od pravljičnega bitja kako čudodelno zdravilo za svoje bližnje. Pravljična fantastika je v Vandotovi planinski pripovedi podrejena prevladujoči stvarni pripovedi, ki odslikuje nekdanji nezavidljivi socialni položaj otrok na vasi, in idiličnim opisom planinske narave.
 ==Kratka vsebina==
-Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minko, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka, ki pa bi ga izpustil, če bi mu Kekec pomagal najti njegovo "deklino" Mojco, toda pastirček se upre. Bedanec ponovno ujame Kosobrina, ki od strahu omedli, Bedanec pa zbeži, misleč, da je mrtev; priteče Kekec, ki Kosobrina z vrvjo izvleče čez gorsko steno. Bedanec išče skrivni rov, ki pelje do Kosobrinove koče; v tem rovu mu Kekec nastavi [[sova|sovo]], ki se je Bedanec hudo boji, zbeži in obvisi nad breznom; Kekec ga reši pod pogojem, da bo zapustil te kraje; Bedanec zažge svojo kočo in odide, Kekec se vrne v vas, kjer ga vsi radostno pozdravljajo.
+Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minko, ki je prala in kuhala Kosobrinu. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka, ki pa bi ga izpustil, če bi mu Kekec pomagal najti njegovo "deklino" Mojco, toda pastirček se upre. Bedanec ponovno ujame Kosobrina, ki od strahu omedli, Bedanec pa zbeži, misleč, da je mrtev; priteče Kekec, ki Kosobrina z vrvjo izvleče čez gorsko steno. Bedanec išče skrivni rov, ki pelje do Kosobrinove koče; v tem rovu mu Kekec nastavi [[sova|sovo]], ki se je Bedanec hudo boji, zato zbeži in obvisi ujet na vejo nad breznom; Kekec ga reši pod pogojem, da bo zapustil te kraje; Bedanec drži obljubo, zažge svojo kočo in odide, Kekec pa se vrne v vas, kjer ga vsi radostno pozdravljajo.
 ==Predstavitev in karakterizacija lika==
-Bedanec nastopi kot literarni lik v delih [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Je hudoben, močan [[lovec]], ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku [[Kekec|Kekcu]] ter njunima prijateljema Mojci in [[Rožle|Rožletu]]. Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je vendar neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.
+Bedanec nastopi kot literarni lik v delih [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Je hudoben, močan [[divji lovec]], ki neprestano lovi gozdne živali. Ustrahuje in povzroča težave glavnemu junaku [[Kekec|Kekcu]] ter njunima prijateljema Mojci in [[Rožle|Rožletu]]. Vendar se ga Kekec prav nič ne boji, saj je neustrašen in iznajdljiv, zato ga venomer prelisiči, celo takrat, ko je ujet v njegove roke.
-Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala takoimenovana socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. To se zgodi, ko Bedanec priveže ob drevo Kosobrina, ter ukrade Minku, ki je prala in kuhala [[Kosobrin|Kosobrinu]]. Kekec reši možička in pade v past razjarjenega orjaka. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svoojim otrokom, ampak se le ti sami borijo.
+Okrutno ravnanje Bedanca je posledica takratne družbe oz. socialnega načina življenja, kjer je prevladovala t. i. socialna ogroženost, lakota, reja in služenje. Bedanec nastopi kot vsemogočni junak, ki v določenih situacijah stre Kekčevo pogumnost. Iz dela je razvidno, da je družba imuna na tovrstno dejanje Bedanca ter da starši ne pomagajo svojim otrokom, ampak se le-ti morajo sami boriti.
+V zgodbi je Bedanec predstavljen v zelo negativni luči in za njegovo početje ni opravičila, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti. Na koncu se Bedanec izkaže kot mož beseda, saj zapusti tiste kraje, prav kakor je obljubil.
-'''Vprašamo se, kaj je razlog za takšno Bedančevo početje?'''Ali je res kriva takratna družba, da je dopuščala tako ravnanje odraslega človeka z mlajšimi otroki ali pa izvira Bedančeva agresivnost iz njegove podzavesti oz. otroštva?
-Iz znane zgodbe se Bedanec pojavi v zelo negativni luči, in ga ne moremo opravičevati za takšno početje, pa vendar lahko v njem najdemo neko hudomušno ravnanje, ki celo pripelje do občutka prisrčnosti.
 ==Izdaje==
 * [[Kekec nad samotnim breznom]], izdaje:
-:* [[Mladinska knjiga]], [[1968]]
 :* [[Zvonček]], [[1924]].
+:* [[Mladinska knjiga]], [[1968]]
 * [[Kekec in Bedanec]], izdaje: