Karolingi: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 6 zlogov ,  pred 10 leti
→‎Zgodovina: Francija->Frankija
m (Literatura)
(→‎Zgodovina: Francija->Frankija)
Predniki Karolingov so se v [[frankovska država|frankovski državi]] uveljavili že v 7. stoletju, ko so na dvoru [[Merovingi|Merovingov]] v svoje roke dobili dedni položaj [[majordom]]a<ref name="BE">Bovo, E. (1998). Str.22-23.</ref> in naziv ''[[dux et princeps Francorum]]''.{{cn}} Tako so postali ''de facto'' vladarji frankovske države, saj so merovinški vladarji postali tako nesposobni za vladanje, da so jih imenovali kar ''kralji lenuhi''.<ref name="BE"/> Karel Martel je uspel ponovno združiti razkrojeno merovinško kraljestvo, v bitki pri [[Poitiers]]u leta 732 pa je zaustavil prodor [[Abd Ar Rahman]]ove [[Muslimani|muslimanske]] vojske.<ref name="BE"/> Eden od njegovih sinov, [[Pipin Mali]], je leta 751 ob [[papež]]evi podpori odstavil zadnjega merovinškega kralja in ga zamenjal na frankovskem prestolu,<ref name="BE"/> kar je tudi formalno potrdilo dominanten položaj karolinške dinastije. Poslej so Karolingi stalno podpirali papeško oblast v [[Italija|Italiji]] in jih zaščitili pred [[Langobardi]].<ref name="KM">Krušič M.(ur.) (1983). Str. 140-141.</ref> Karolingi so svoj višek doživeli pod vladavino militantnega in sposobnega [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (768-814), ki si je v vrsti vojn in diplomatskih pritiskov uspel povsem podrediti [[Sasi|Sase]], [[Bavarska|Bavarce]], [[Karantanija|Karantance]] in [[Karniola|Karniolce]], [[Langobardi|Langobarde]] in majhen del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], med tem ko so številna zahodnoslovanska plemena, [[Avari]] ter predniki [[Hrvati|Hrvatov]] morali priznati njegovo nadoblast.<ref name="BE"/><ref>Čepič et al. (1979). Str. 126.</ref><ref name="BE"/><ref name="KM"/>
[[Slika: Freising manuscript.jpg|thumb|desno|150px|[[Brižinski spomeniki]] so primer zapisa v karolinški minuskuli]]
S kronanjem Karla Velikega za rimskega [[cesar]]ja, do katerega je prišlo leta 800, je dinastija dosegla svoj vrh. <ref name="BE"/> S tem kronanjem je postalo jasno, da je pričela srednjeveška [[Evropa]] oživljati.<ref name="PG">Parker , G (1997). Str. 96-97.</ref> Dvanajst let kasneje so celo [[Bizantinski imperij|Bizantinci]] Karla priznali za Zahodnorimskega cesarja.<ref name="MC">McEvedy, C. (1992). Str. 44, 46.</ref> Imperij, ki ga je ustvaril Karel Veliki, še ni bilobil prava [[država]], saj so politične enote tega imperija ohranjale veliko samostojnost in tudi svoje lastno plemensko pravo ter običaje.<ref name="BE"/> Po drugi strani pa je Karel Veliki uveljavil klasični [[fevdalizem]] z razmerjem med fevdnim gospodom in njegovim fevdalcem.<ref name="KM"/> Predvsem je pomembna velika reforma v upravljanju, kjer je Karel Veliki vzpostavil sistem visokih upravnikov –[[grof|grofov]].<ref name="KM"/> Karel Veliki se je trudil tudi za intelektualno obnovo, na svojem dvoru je zbiral učenjake, arhitekte in umetnike, na njegovem dvoru pa je nastala tudi posebna oblika latinske pisave, ki jo imenujemo [[karolinška minuskula]].<ref name="PG"/>
 
Po smrti Karla Velikega se je njegov imperij pričel razkrajati, poskus [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]], da bi frankovsko tradicijo delitve dediščine nadomestil z ohranjanjem enotne oblasti, je propadel.<ref name="KM"/><ref name="BE2">Bovo, E. (1998). Str.116-119.</ref> Imperij je odslej ostal notranje razdeljen, z edino izjemo med leti 885-887 ko je bilo cesarstvo poslednjič združeno pod žezlom nesposobnega [[Karel III. Debeli|Karla III. Debelega]].<ref name="BE2"/> Delitve imperija so že v 9. Stoletjustoletju zarisale dve pomembnejši področji: Vzhodno-frankovsko kraljestvo ali kraljestvo Vzhodna FrancijaFrankija ob [[Ren]]u in proti vzhodu je bilo poseljeno predvsem z [[Germani]] in se je že kmalu pričelo imenovati [[Nemčija]], Zahodno-frankovsko kraljestvo ali kraljestvo Zahodna FrancijaFrankija pa se je romanizirala in še danes nosi ime [[Francija]] (''dežela Frankov'').<ref name="PG"/> Imperija niso ogrožala le notranja nasprotja: na vzhodu je naglo rasla moč [[Velikomoravska|velikomoravske]] države,<ref name="MC"/> vpadi pomorskih [[Vikingi|Vikingov]], ki so razkrili slabosti obrambe, so po letu 887 povzročili propadanje oblasti Karla Debelega, desetletje kasneje pa so v deželah Frankov pričeli pustošiti še nomadski [[Madžari]].<ref name="BE2"/> Sami Karolingi so bili postopoma izrinjeni iz najvidnejše politike tistega časa: poslednji med njimi, ki je še nosil krono, je bil francoski kralj [[Ludvik V. Francoski]] (986-987).<ref name="BE2"/> Rodbina je izumrla v 12. stoletju.{{cn}}
 
==Genealoško drevo Karolingov==
17.898

urejanj

Navigacijski meni