Christian Samuel Weiss: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)" (z uporabo orodja HotCat)
Vrstica 35: Vrstica 35:
[[Kategorija:Kristalografi]]
[[Kategorija:Kristalografi]]
[[Kategorija:Nemški mineralogi]]
[[Kategorija:Nemški mineralogi]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]


[[da:Christian Samuel Weiss]]
[[da:Christian Samuel Weiss]]

Redakcija: 19:25, 5. september 2010

Christian Samuel Weiss
Portret
RojstvoChristian Samuel Weiss
(1780-02-26)26. februar 1780
Leipzig, Nemčija
Smrt1. oktober 1856 (1856-10-01) (76 let)
Cheb, Češka
BivališčeNemčija
NarodnostNemec
Področjakristalografija
mineralogija
UstanoveUniverza v Leipzigu
Univerza v Berlinu
Univerza v Freiburgu
Alma materHumboldtova univerza v Berlinu
Poznan poWeissovi parametri
Weissov zakon cone
Pomembne nagradePour le mérite za znanost in umetnost

Christian Samuel Weiss, nemški mineralog in kristalograf, * 26. februar 1780, Leipzig, Nemčija, † 1. oktober 1856, Cheb, Češka.

Študiral je v Leipzigu, Berlinu in Freibergu. Leta 1803 je v Leipzigu habilitiral in bil do leta 1808 asistent na katedri za fiziko. Leta 1810 je bil imenovan za profesorja mineralogije na Humboldtovi univerzi v Berlinu.

Weiss je v kristalografijo vpeljal metodo analitične geometrije in predlagal sistem oznak kristalnih ploskev (Weissovi parametri), ki je v uporabi še danes. Poudarjal je pomen smeri v kristalih in trdil, da so kristalografske osi možna osnova za ravrščanje kristalov. Uvedel je kategorizacijsko shemo kristalnih sistemov in jo leta 1913 objavil v svojem prvem delu s področja kristalografije Über die natürlichen Abteilungen der Krystallisationssysteme (Naravna delitev kristalnih sistemov). Postavil je tudi osnovni zakon kristalografije, ki se po njem imenuje Weissov zakon cone.

Leta 1853 je bil za svoje dosežke odlikovan z redom Pour le mérite za znanost in umetnost.

Vir

  • José Lima-de-Faria in Martin Julian Buerger: Historical atlas of crystallography