Mini album: Razlika med redakcijama
škrbina (povzeto po angleškem članku) |
(ni razlike)
|
Redakcija: 11:53, 25. avgust 2010
Extended play (pogosto okrajšano EP, dobesedno podaljšano predvajanje) je format izdaje del v glasbeni industriji, ki je daljši od singla in krajši od albuma polne dolžine.
Prvi EP-ji so bili v obliki sedem palčnih vinilnih plošč, na katerih je bilo 4 do 6 skladb. Po tehnični plati so bili podobni singlom, vendar so kmalu prerasli v samostojen tip izdaje.[1] Posebej so postali priljubljeni med neuveljavljenimi skupinami na punk rock sceni;[2] te skupine pogosto niso imele dovolj denarja za izdajo polnega albuma, poleg tega pa je v tem slogu težko ustvariti dovolj materiala za album, saj so zanj značilne hitre in zelo kratke skladbe. Iz časov vinilnih plošč se je v punk rocku do danes ohranila tudi tradicija split-EP-jev (»razdeljenih EP-jev«), pri katerih gre za skupno izdajo dveh skupin s po nekaj skladbami na vsaki strani plošče. Danes izdajajo EP-je tudi bolj znani »mainstream« glasbeniki kot alternativo singlom.
V glasbeni industriji se pri meritvah prodaje EP-ji ne obravnavajo kot ločena kategorija. Britanska lestvica (UK Albums Chart) postavlja spodnjo mejo za album na 4 pesmi in dolžino 25 minut,[3] kar mnogi EP-ji presegajo. Alice in Chains so leta 1994 postali prva skupina z EP-jem na vrhu Billboardove lestvice albumov.
Sklici in opombe
- ↑ Strong, Martin C. (2002). The Great Rock Discography, 6th edn. Canongate. ISBN 1-84195-312-1.
- ↑ Baca, Ricardo (4. januar 2010). »As albums fade away, music industry looks to shorter records«. The Denver Post. Chattanooga Times Free Press. Pridobljeno 25. avgusta 2010.
- ↑ »Rules For Chart Eligibility - Albums« (pdf). The Official UK Charts Company. 2007. Pridobljeno 20. aprila 2007.
{{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter|month=(pomoč)
