Vnetje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: bs:Upala
Vrstica 45: Vrstica 45:
[[ar:التهاب]]
[[ar:التهاب]]
[[bg:Възпаление]]
[[bg:Възпаление]]
[[bs:Upala]]
[[ca:Inflamació]]
[[ca:Inflamació]]
[[ckb:ھەوکردن]]
[[ckb:ھەوکردن]]

Redakcija: 14:14, 13. avgust 2010

Vnetje (latinsko inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa (patogenega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva.

Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk iz krvnega obtoka skozi žilno steno v intersticij tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni imunski sistem, lokalno žilje ter tkivne celice.

Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta vezivnega tkiva pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih organov ali če se pojavi sepsa (razsoj patogenov po organizmu).

Izrazoslovje

V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z grškim nazivom organa in končnico -itis:

Vnetni agensi

Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev:

Vnetni mediatorji

Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so:

Vnetni mediatorji med drugim povzročijo arteriolokonstrikcijo ter povečajo prepustnost sten kapilar in venul. Posledica je eksudacija plazme in levkocitov v vnetišče.