Alternativna zgodovina: Razlika med redakcijama
n |
m slika iz Zbirke za zgled |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti [[špekulativna fikcija|špekulativne fikcije]], natančneje denimo [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] ali [[zgodovinska fikcija|zgodovinske fikcije]], zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo [[potovanje v času]] ali preskakovanje med [[vzporedno vesolje|vzporednimi vesolji]] kot vzrok za spremenjen tok zgodovine. |
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti [[špekulativna fikcija|špekulativne fikcije]], natančneje denimo [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] ali [[zgodovinska fikcija|zgodovinske fikcije]], zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo [[potovanje v času]] ali preskakovanje med [[vzporedno vesolje|vzporednimi vesolji]] kot vzrok za spremenjen tok zgodovine. |
||
[[slika:Man In The High Castle map.PNG|thumb|280px|Zemljevid razdelitve sveta med [[Tretji rajh|Tretjim rajhom]] (rjavo) in [[Japonski imperij|Japonskim imperijem]] (zeleno) po izmišljeni zmagi [[sile osi|sil osi]] v drugi svetovni vojni, kot je opisan v alternativnozgodovinskem romanu ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' Philipa K. Dicka iz leta 1963]] |
|||
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela ''[[Ab urbe condita (knjiga)|Ab urbe condita]]'' rimskega zgodovinarja [[Tit Livij|Livija]] iz 1. stoletja pr.n.št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z [[Rimski imperij|Rimskim imperijem]], če bi se [[Aleksander Veliki]] odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.<ref name="roads">{{navedi knjigo |last=Dozois |first=Gardner |authorlink=Gardner Dozois |coauthors=[[Stanley Schmidt|Schmidt, Stanley]] |title=Roads Not Taken: Tales of Alternate History |publisher=Del Rey |date=1998 |location=New York |pages=1–5 |isbn=0345421949}}</ref> Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi [[Herbert George Wells|H.G. Wells]], [[Philip K. Dick]], [[Vladimir Nabokov]] in [[Isaac Asimov]]. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ali [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]].<ref>{{navedi splet |author=Leeper, Evelyn C. |title=Alternate History 101 |url=http://www.geocities.com/Athens/4824/ah101.htm | work= | publisher= |date=13.8.2001 | accessdate=13.8.2010|archiveurl=http://www.webcitation.org/5kmXXAhDa|archivedate=25.10.2009|deadurl=yes}}</ref> |
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela ''[[Ab urbe condita (knjiga)|Ab urbe condita]]'' rimskega zgodovinarja [[Tit Livij|Livija]] iz 1. stoletja pr.n.št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z [[Rimski imperij|Rimskim imperijem]], če bi se [[Aleksander Veliki]] odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.<ref name="roads">{{navedi knjigo |last=Dozois |first=Gardner |authorlink=Gardner Dozois |coauthors=[[Stanley Schmidt|Schmidt, Stanley]] |title=Roads Not Taken: Tales of Alternate History |publisher=Del Rey |date=1998 |location=New York |pages=1–5 |isbn=0345421949}}</ref> Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi [[Herbert George Wells|H.G. Wells]], [[Philip K. Dick]], [[Vladimir Nabokov]] in [[Isaac Asimov]]. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ali [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]].<ref>{{navedi splet |author=Leeper, Evelyn C. |title=Alternate History 101 |url=http://www.geocities.com/Athens/4824/ah101.htm | work= | publisher= |date=13.8.2001 | accessdate=13.8.2010|archiveurl=http://www.webcitation.org/5kmXXAhDa|archivedate=25.10.2009|deadurl=yes}}</ref> |
||
Redakcija: 13:34, 13. avgust 2010
Alternativna zgodovina je zvrst fikcije, kjer so zgodbe postavljene v izmišljen svet, podoben resničnemu, v katerem pa se je tok zgodovine na določeni točki v preteklosti ločil od dejanskega. Avtor nato razvija pripoved okrog vprašanja »kaj bi bilo, če bi bilo...?«
Dela pogosto vključujejo elemente drugih zvrsti špekulativne fikcije, natančneje denimo znanstvene fantastike ali zgodovinske fikcije, zato nekateri obravnavajo alternativno zgodovino kot podzvrst katere od njih. Posebej pogosti so zapleti, ki vključujejo potovanje v času ali preskakovanje med vzporednimi vesolji kot vzrok za spremenjen tok zgodovine.
Prvo znano alternativnozgodovinsko delo je v 9. knjigi dela Ab urbe condita rimskega zgodovinarja Livija iz 1. stoletja pr.n.št., v katerem se avtor ukvarja z vprašanjem, kaj bi se zgodilo z Rimskim imperijem, če bi se Aleksander Veliki odločil širiti svoj imperij proti zahodu namesto proti vzhodu in se zapletel v vojno z Rimom.[1] Od takrat so alternativnozgodovinska dela ustvarjali mnogi znani pisatelji, med njimi H.G. Wells, Philip K. Dick, Vladimir Nabokov in Isaac Asimov. Najpogosteje je motiv tovrstnih zgodb drugačen razplet druge svetovne vojne ali ameriške državljanske vojne.[2]
Potrebno pa je razlikovati med alternativno zgodovino in znanstvenofantastičnimi deli, ki so bila v času nastanka postavljena v prihodnost, a je čas te prihodnosti danes že minil. Takšna sta denimo Orwellov roman 1984 in Clarkeova 2001: Vesoljska odiseja, ki ju mnogi zamenjujejo za alternativo zgodovino.
Viri
- ↑ Dozois, Gardner (1998). Roads Not Taken: Tales of Alternate History. New York: Del Rey. str. 1–5. ISBN 0345421949.
{{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter|coauthors=(predlagano je|author=) (pomoč) - ↑ Leeper, Evelyn C. (13. avgust 2001). »Alternate History 101«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2009. Pridobljeno 13. avgusta 2010.
{{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter|deadurl=(predlagano je|url-status=) (pomoč)
Zunanje povezave
- (slovensko)
- Kaj bi bilo, če... - članek o alternativni zgodovini na spletni strani revije Joker
- (angleško)