Električni dipol: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Peterlin (pogovor | prispevki)
razvoj po krogelnih funkcijah
Peterlin (pogovor | prispevki)
zveza z makroskopskimi količinami
Vrstica 50: Vrstica 50:
Naravno število ''n'' je red razvoja. Prvi člen, ki ga dobimo z razvojem do ''n''=0, je monopol, ki v primeru porazdelitve naboja ustreza neto električnemu naboju in je za električno nevtralne porazdelitve enak nič. Razvoj do ''n'' = 1 da dipolni člen, razvoj do ''n'' = 2 kvadrupolni, do ''n'' = 3 oktupolni in do ''n'' = 4 sekstupolni člen.
Naravno število ''n'' je red razvoja. Prvi člen, ki ga dobimo z razvojem do ''n''=0, je monopol, ki v primeru porazdelitve naboja ustreza neto električnemu naboju in je za električno nevtralne porazdelitve enak nič. Razvoj do ''n'' = 1 da dipolni člen, razvoj do ''n'' = 2 kvadrupolni, do ''n'' = 3 oktupolni in do ''n'' = 4 sekstupolni člen.


==Zveza z makroskopskimi količinami==

V [[dielektrik]]u ni nosilcev naboja, elektronski oblak atomov snovi pa se v zunanjem električnem polju deformira, tako da nastanejo inducirani dipoli. Dipolni moment prostorninske enote dielektrika, ki ga dobimo, če dipolni moment posamezne molekule '''p'''<sub>e</sub> pomnožimo s [[prostorninska gostota|prostorninsko gostoto]] molekul ''n'', je [[električna polarizacija]] '''P''':

:<math>\mathbf{P} = n \mathbf{p}_e</math>

Električna polarizacija je premo sorazmerna jakosti zunanjega električnega polja '''E''':

:<math>\mathbf{P} = \epsilon_0 \chi \mathbf{E}</math>

Sorazmernostni faktor &chi; je [[električna susceptibilnost]], ki je z [[molekulska polarizabilnost|molekulsko polarizabilnostjo]] &alpha; v enakem odnosu kot polarizacija z dipolnim momentom:

:<math>\chi = n \alpha</math>

Električna susceptibilnost [[vakuum]]a je nič.


==Glej tudi==
==Glej tudi==
Vrstica 57: Vrstica 72:
[[fr:Dipôle]]
[[fr:Dipôle]]
[[it:Dipolo magnetico]]
[[it:Dipolo magnetico]]
[[nl:Dipool]]</math>
[[nl:Dipool]]

Redakcija: 14:16, 23. junij 2004

Električni dipol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji. Električni dipol opišemo z električnim dipolnim momentom, vektorsko količino, katere velikost je enaka produktu naboja in razdalje med nabojema, usmerjen pa je v smeri od negativnega proti pozitivnemu naboju. Če sta električna naboja, ki sestavljata električni dipol, stalna, govorimo o stalnem ali permanentnem dipolu, če pa sta nastala zaradi električne influence, pa o induciranem dipolu.

Navor na dipol

Na električni dipol z dipolnim momentom pe deluje v zunanjem električnem polju E navor M, ki je enak vektorskemu produktu električnega dipolnega momenta in jakosti električnega polja:

Navor poskuša usmeriti dipol v smer zunanjega električnega polja.

Energija dipola

Električni dipol ima v zunanjem električnem polju električno potencialno energijo We, enako negativnemu skalarnemu produktu električnega dipolnega momenta in jakosti električnega polja:

Energijsko najugodnejše stanje je tisto, v katerem je dipol usmerjen v smer zunanjega polja.


Potencial in polje dipola

Električni dipol tudi sam ustvarja električno polje. Električni potencial električnega dipola z danim električnim dipolnim momentom pe v izbrani točki prostora, določeni z radij-vektorjem r, je enak:

Električno polje izračunamo kot negativni gradient električnega potenciala:

Pri tem je r dolžina vektorja r oziroma razdalja od dipola do izbrane točke. Navadno računamo v krogelnem koordinatnem sistemu, tako da je dipol usmerjen v smer osi z. Izraza za potencial in električno polje dipola se v tem primeru zapišeta:

Navedene so koordinate Er, Eθ in Eφ. V kartezičnem koordinatnem sistemu električno polje dipola podamo s koordinatami Ex, Ey in Ez:

Razvoj po krogelnih funkcijah

Dipolni člen je najnižji člen v razvoju poljubne električno nevtralne razporeditve električnih nabojev po krogelnih funkcijah:

Pri tem je R radij-vektor od koordinatnega izhodišča do izbrane točke v prostoru, v kateri nas zanima vrednost električnega potenciala, r radij-vektor do točke, v kateri je porazdeljen naboj, ρ(r) vrednost gostote naboja v tej točki, θ kot med vektorjema r in R in Pn(cos θ) Legendreov polinom. Integracija teče po vseh točkah prostora, kjer je porazdeljen naboj.

Naravno število n je red razvoja. Prvi člen, ki ga dobimo z razvojem do n=0, je monopol, ki v primeru porazdelitve naboja ustreza neto električnemu naboju in je za električno nevtralne porazdelitve enak nič. Razvoj do n = 1 da dipolni člen, razvoj do n = 2 kvadrupolni, do n = 3 oktupolni in do n = 4 sekstupolni člen.

Zveza z makroskopskimi količinami

V dielektriku ni nosilcev naboja, elektronski oblak atomov snovi pa se v zunanjem električnem polju deformira, tako da nastanejo inducirani dipoli. Dipolni moment prostorninske enote dielektrika, ki ga dobimo, če dipolni moment posamezne molekule pe pomnožimo s prostorninsko gostoto molekul n, je električna polarizacija P:

Električna polarizacija je premo sorazmerna jakosti zunanjega električnega polja E:

Sorazmernostni faktor χ je električna susceptibilnost, ki je z molekulsko polarizabilnostjo α v enakem odnosu kot polarizacija z dipolnim momentom:

Električna susceptibilnost vakuuma je nič.

Glej tudi