Palček v čedri: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ktgr, malo sloga
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pnp, replaced: slovenskaslovenska AWB
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Palček.JPG|thumb|right|150px|]]
[[Slika:Palček.JPG|thumb|right|150px|]]
'''Palček v čedri je''' [[slovenska]] [[ljudska pripovedka]]. Prvič je kot samostojna pripovedka oziroma knjiga izšla leta 1959, ko jo je zapisal [[Lojze Zupanc]] in ilustriral [[Jože Ciuha]].
'''Palček v čedri je''' [[Slovenci|slovenska]] [[ljudska pripovedka]]. Prvič je kot samostojna pripovedka oziroma knjiga izšla leta 1959, ko jo je zapisal [[Lojze Zupanc]] in ilustriral [[Jože Ciuha]].


== Kratka vsebina ==
== Kratka vsebina ==

Redakcija: 18:56, 10. avgust 2010

Palček v čedri je slovenska ljudska pripovedka. Prvič je kot samostojna pripovedka oziroma knjiga izšla leta 1959, ko jo je zapisal Lojze Zupanc in ilustriral Jože Ciuha.

Kratka vsebina

V Dolu, majhni vasici pod Menino, je v stari hiši živel dedek, ki ni imel ne žene ne otrok. Dokler je še bil mlad je pridno delal in je imel dovolj denarja za življenje, ko se je pa postaral in je obnemogel ni imel žive duše ki bi mu pomagala, zato je dedek pogosto bil lačen. Ni imel ničesar razen čedre*, ampak tudi za tobak ni imel denarja. Nekega dne je dedek spet bil lačen in je zajokal da ko bi mu vsaj kdo pomagal in mu dal skorjico kruha, pa četudi bi bilo kruha tako malo kolikor bi nesel palček. Dedek še ni dobro niti izgovoril ko se je pod posteljo pojavil palček in mu prinesel kruha da dedek ne umre od gladu. Ko se je dedek nasitil je poprosil palčka da ostane pri njemu. Palček mu je pa odgovoril da bi ostal, ampak da ga zelo zebe. Ko je dedek to slišal, vzel je v roke svojo pipo za tobak, odprl čedrni pokrovček in v čedri postlal palčku s suhim listjem in položil palčka vanjo, da je takoj zaspal. Kadar je bil poslej dedek lačen, je prebudil palčka in ga iztresel iz čedre. Ta je pa vedno pohitel v svoj podzemski grad in prinesel dedku, kar si je poželel. Tako je dedek imel vsega na pretek, le mleka ni imel. Tega pa mu ni dobri palček ni mogel dati. Zato mu je nekega dne prinesel zlat novčič in mu rekel da naj gre in si za zlatnik kupi kozo, pa bo imel tudi mleka. Drugo jutro je dedek navsezgodaj vstal in se odpravil na semenj po kozo in s seboj vzel palčka, katerega je nesel v čedri. Na semnju bi mnogi bili radi kupili čedro, ampak im je dedek povedal da čedra ni naprodaj. Na koncu je dedek našel kozo ki mu je bila všeč, plačal zanjo zlatnik in jo odgnal domov. Po tem je imel do konca svojega življenja zadosti kruha in kozjega mleka. Ko pa je umrl, so ga vaščani pokopali in odnesli iz njegove hiše vse, kar je bilo še uporabno, le stare čedre ni nihče maral. Vrgli so jo v kot, kjer mogoče še danes leži. Vesel bo tisti, ki jo bo našel, kajti v njej mogoče še zdaj spi palček, ki prinaša srečo.

  • čedra = lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom

Liki

Glavni književni lik je palček katerega ime je neznano in ima vlogo junaka. Njegovo junaštvo se pokaže v pripovedki ko lačnem dedku, ki nima nikogar, priskoči na pomoč in mu prinese kruha. Palčki imajo v različnih pravljicah različne pomene. Tako kot vile, so lahko tudi palčki dobri ali hudobni. Naš palček spada med tiste ki ljudjem pomagajo.

Dedek je živel svoje življenje čisto sam, ni imel ne žene ne otrok. Ko se je postaral in je obnemogel, ni imel nikogar da bi skrbel zanj. Zaradi tega, je dedek pogosto bil lačen. Ko mu je en dan na pomoč priskočil majhen palček in mi prinesel kruha je dedek bil zelo vesel. Kasneje mu je tudi bil zelo hvaležen in ga je celo pozval da naj ostane živeti pri njem.

Analiza pripovedke

Pripovedka ima nekatere tipične značilnosti ljudskih pripovedk. Književni čas ni točno določen. Književni prostor pa je v Dolu, majhni vasici pod Menino. Vsi liki so brez imen, poimenovani so samo s funkcijami (dedek, palček, mešetar, prvi sejmar, drugi sejmar). Prav tako se pojavlja nasprotje dobro – slabo (palček - vaščani). Pripovedka ima tipičen konec, ko dobro zmaga nad slabim, dedek več nikoli ni lačen in živi srečno do konca svojega življenja. Palček predstavlja dobro, saj reši dedka pred lakoto in smrtjo, ter mu podari novo, drugačno in bogatejše življenje.

Interpretacija dela

Interpretacija književnega dela po Vladimirju J. Proppu: Izhodiščna situacija pripovedke je življenje dedka, ki je že zelo star in obnemogel, ter nima nikogar ki bi skrbel zanj. Nato pride junak, v našem primeru palček, ki želi obstoječo situacijo spremeniti. Prinese dedku kruh, mu pomaga in ga za vedno reši lakote. Palček ima skozi pripovedko kar pet različnih funkcij, ki vplivajo na dogajanja v pripovedki. Prvič, palček je junak kateri izve za nesrečo, ter poskuša pomagati dedku. V tem primeru palčka lahko tudi poimenujemo junak žrtve. Potem je palček v funkciji junaka kateri naredi dedku usluge in mu izpolni prošnje, ali te usluge naredi zaradi svoje dobrote. V pripovedki imamo tudi palčka kot junaka kateri se vrne. Ta vrnitev poteka v enakih oblikah kot prihod, palček gre v svoj podzemski svet po kruh in se takoj vrača nazaj k dedku in čedri. Pravljica tudi prikazuje palčka kot junaka katerem naložijo težko nalogo. To se zgodi ko palček ni mogel dedku prinesti mleka in mu izpolniti to prošnjo, ampak se je vseeno znašal in dedku prinesel zlati novčič da si je lahko kupil kozo. Palček je tudi čudežni pomočnik ki se v pravljico vključi kot dar, saj z njegovo pomočjo dedek ima popolnoma novo, drugačno življenje.

Motivno-tematske povezave

Slika:Palček.jpg
Slika:Petar pan.jpg
Slika:Palčica.jpg
Slika:Price-iz-davnine.jpg
Slika:Palček v čedri.jpg

Izdaje

  • Zupanc, Lojze (1959): Palček v čedri, Mladinska knjiga, Ljubljana
  • Smejalno drevo (zvočni posnetek), Ljubljana: RTV Slovenija (2005), Založba kaset in plošč

Viri

  • Zupanc, Lojze (1959): Palček v čedri, Mladinska knjiga, Ljubljana

Literatura

  • Bettelheim, Bruno (1999): Rabe čudežnega – o pomenu pravljic, Studia humanitatis, Ljubljana
  • Propp, Vladimir (2005): Morfologija pravljice, Studia humanitatis, Ljubljana

Glej tudi

Zunanje povezave