Gebhard III. Žovneški: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m dp/slog
m dp/slog
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Gebhard III. Žovneški''', * ?, † [[1291]], svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki je kasneje postala znana z imenom [[Celjski grofje]].
'''Gebhard III. Žovneški''', svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki je kasneje postala znana z imenom [[Celjski grofje]], * ?, † [[1291]].


Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.</ref> Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.<ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref>Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref> <ref name="OJ">Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.</ref>
Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.</ref> Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.<ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref>Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref> <ref name="OJ">Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.</ref>

Redakcija: 08:05, 3. avgust 2010

Gebhard III. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki je kasneje postala znana z imenom Celjski grofje, * ?, † 1291.

Gebhard III. je bil sin Konrada I. in brat Konrada II., Ulrika in Liutpolda.[1][2] Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.[3] Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.[4] Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.[5][6] Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. [7] toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.[8] Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom Der von Sounegge, ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.[9] [10]

Opombe in sklici

  1. ↑ Habijan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.
  2. ↑ Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.
  3. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.
  4. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.
  5. ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 278.
  6. ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.
  7. ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 131.
  8. ↑ Jakič Ivan (1997). Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana, DZS. Str. 286.
  9. ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.
  10. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gebhard_III._Žovneški&oldid=2373854«