Konzervans: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hitro dodajanje kategorije "Kemične snovi" (z uporabo orodja HotCat)
Mars68 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}
'''Konzervansi''' so sredstva, ki se uporabljajo v prehrambeni indrustriji, domačinstvu in kmetijstvu, da bi omogočili ali upočasnili spremembe hrane. Je dodatek živilu (ne nujno kemična spojina, lahko naravno živilo), ki omogoča daljšo obstojnost [[živilo|živila]] za razliko od [[aditiv|aditiva]]. Slednji je za razliko od konservansa namenjen vsaj eni od naštetih nalog: da poveča/zmanjša volumen, nevtralizira/aktivira mikroorganizme, spremeni način presnove hrane v telesu, zaznavo hrane in še mnogo drugega, čemur ni tu mesto.
==Konservans==


== Delitev ==
Je dodatek živilu (ne nujno kemična spojina, lahko naravno živilo), ki omogoča daljšo obstojnost [[živilo|živila]] za razliko od [[aditiv|aditiva]]. Slednji je za razliko od konservansa namenjen vsaj eni od naštetih nalog: da poveča/zmanjša volumen, nevtralizira/aktivira mikroorganizme, spremeni način presnove hrane v telesu, zaznavo hrane in še mnogo drugega, čemur ni tu mesto.<br />
Konzervanse delimo na:
* snovi, ki delujejo proti vzrokom mikrobioloških sprememb v živilih
* snovi,ki preprečujejo kemične spremembe v hrani kot so oksidacija,hidroliza...
* snovi,ki preprečujejo fizikalne spremembe v živilih,kot so ločevanje z emulzijo, snovi,ki preprečujejo kristalizacijo, sredstva za ohranjanje prožnosti, sredstva proti staranju kruha
* v posebno skupino konzervansov lahko štejemo sredstva za zaščito pridelka


==Pogosti konservansi in uporaba==
==Pogosti konservansi in uporaba==
Vrstica 13: Vrstica 19:


<!-- Začetno urejanje, po Prešernu :) Virov ni, ker je de facto "iz glave" in lepo dopolnite kar tu manjka. Je pač tisto, kar so me naučili v šoli pri gospodinjstvu, kemiji, itd.. Na hitro, toliko da ne zmanjka. Napotek: najprej interne povezave, folks. -->
<!-- Začetno urejanje, po Prešernu :) Virov ni, ker je de facto "iz glave" in lepo dopolnite kar tu manjka. Je pač tisto, kar so me naučili v šoli pri gospodinjstvu, kemiji, itd.. Na hitro, toliko da ne zmanjka. Napotek: najprej interne povezave, folks. -->
== Glej tudi ==

* [[Aditivi]]
Glej tudi:
* [[Konzervacija]]

==[[Aditivi]]==
==[[Konzervacija|Konservacija]]==


[[zh-min-nan:Hông-hú-che]]
[[zh-min-nan:Hông-hú-che]]

Redakcija: 02:02, 25. julij 2010

Konzervansi so sredstva, ki se uporabljajo v prehrambeni indrustriji, domačinstvu in kmetijstvu, da bi omogočili ali upočasnili spremembe hrane. Je dodatek živilu (ne nujno kemična spojina, lahko naravno živilo), ki omogoča daljšo obstojnost živila za razliko od aditiva. Slednji je za razliko od konservansa namenjen vsaj eni od naštetih nalog: da poveča/zmanjša volumen, nevtralizira/aktivira mikroorganizme, spremeni način presnove hrane v telesu, zaznavo hrane in še mnogo drugega, čemur ni tu mesto.

Delitev

Konzervanse delimo na:

  • snovi, ki delujejo proti vzrokom mikrobioloških sprememb v živilih
  • snovi,ki preprečujejo kemične spremembe v hrani kot so oksidacija,hidroliza...
  • snovi,ki preprečujejo fizikalne spremembe v živilih,kot so ločevanje z emulzijo, snovi,ki preprečujejo kristalizacijo, sredstva za ohranjanje prožnosti, sredstva proti staranju kruha
  • v posebno skupino konzervansov lahko štejemo sredstva za zaščito pridelka

Pogosti konservansi in uporaba

Eni najstarejših in najpogosteje uporabljanih konservansov so pepel, sol, dišavne rastline in šele kasneje, z razvojem tehnike pridejo na površje kis, sladkor, alkohol ter podobne spojine.
Konservans v živilo lahko umešamo med pripravo živila, ga dodamo med embaliranjem oz. pakiranjem ali pa spravimo živilo popolnoma brez aditivov in konservansov. Lahko pa dodamo v živilo (npr. v jabolčno marmelado) tudi drugo živilo, ki vsebuje naravne sestavine, ki ga konservirajo (npr. limonin sok).

Zgodovina konserviranja jedi

Sčasoma se je človeštvo s pripravo hrane naučilo tudi konserviranja hrane. Prvi način konserviranja hrane je bilo verjetno sušenje hrane na soncu. Meso, ribe, sadje so po tem postopku sušili na kamnih ali visokih vejah. S prihodom ognja pride tudi pečenje in kuha, natiranje surove hrane s pepelom in dišavnimi rastlinami so verjetno poznali že od prej. Kasneje, z boljšimi orodji in posodo, je prišlo še mešanje z zmletimi začimbami, pepelom in soljo.
Tako se je razvijalo konserviranje skupaj z današnjim prezapletenimi postopki priprave hrane, ko poznamo že več tisoč aditivov in konservansov.

Glej tudi