Gebhard III. Žovneški: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
Nova stran z vsebino: '''Gebhard III. Žovneški''', * ?, † 1291, je bil svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki kasneje postane poznana z imenom Celjski grofje. Gebhard III. je bil s...
 
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Gebhard III. Žovneški''', * ?, † [[1291]], je bil svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki kasneje postane poznana z imenom [[Celjski grofje]].
'''Gebhard III. Žovneški''', * ?, † [[1291]], je bil svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki kasneje postane poznana z imenom [[Celjski grofje]].
Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Čeprav so si bratje leta 1262 razdelili posest, sta še istega leta brata Liutpold III. in Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) podpisala dedno pogodbo, ki je onemogočala drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref>
Gebhard III. je bil sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I. ]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Ulrik I. Žovneški|Ulrika ]] in [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda]].<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.</ref><ref>Grdina Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.</ref> Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.</ref> Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.<ref>Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.</ref> Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.<ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 278.</ref><ref>Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.</ref> Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. <ref >Oražem Janko (1974). ''Zgodovina Celja in okolice''. Celje, str. 131.</ref> toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.<ref >Jakič Ivan (1997). ''Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine.'' Ljubljana, DZS. Str. 286.</ref> Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.<ref >Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.</ref>



<ref name="OJ">Orožen Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.</ref>
==Sklici==
==Sklici==
{{opombe|2}}
{{opombe|2}}

Redakcija: 22:19, 12. julij 2010

Gebhard III. Žovneški, * ?, † 1291, je bil svobodni plemič iz rodbine Žovneških, ki kasneje postane poznana z imenom Celjski grofje. Gebhard III. je bil sin Konrada I. in brat Konrada II., Ulrika in Liutpolda.[1][2] Leta 1255 Gebharda najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.[3] Leta 1262 sta po smrti Konrada II. Ulrik II. (oziroma I., če gre za isto osebo) in Liutpold III podpisala dedno pogodbo, verjetno pa je podobno pogodbo z vsakim od njiju sklenil tudi Gebhard III.[4] Dedne pogodbe so onemogočale drobljenje posesti in zagotavljala moč rodu.[5][6] Gebhard je deloval v senci Konrada, Liutpolda in nato Ulrika II. Morebiti je Gebhard Žovneški istoveten z nekim Gebhardom, ki se je leta 1281 na razbojniški način polastil krškega gradu Rifnik pri Šentjurju. [7] toda ta Gebhard se je moral Rifniku odpovedati še isto leto.[8] Možno je tudi, da moramo v Liutpoldu III. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom Der von Sounegge, ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.[9]


[10]

Sklici

  1. ↑ Habijan Vlado (1997). Mejniki slovenske zgodovine. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.
  2. ↑ Grdina Ivan (1994). Celjski knezi v Evropi. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.
  3. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.
  4. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 127.
  5. ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 278.
  6. ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.
  7. ↑ Oražem Janko (1974). Zgodovina Celja in okolice. Celje, str. 131.
  8. ↑ Jakič Ivan (1997). Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana, DZS. Str. 286.
  9. ↑ Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): Razstava Grofje Celjski (1999; Celje). Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.
  10. ↑ Orožen Janko (1971): Zgodovina Celja in okolice, 1. Del. Iz: Celjski zbornik. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 124.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gebhard_III._Žovneški&oldid=2351759«