Pag (mesto): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 28: Vrstica 28:
Največ hiš v mestu je bilo zgrajenih v 16. in 17. stoletju. Iz tega obdobja sta tudi [[benediktinci|benediktinska]] Cerkev [[Sveta Margareta|sv. Margarete]] in Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]].
Največ hiš v mestu je bilo zgrajenih v 16. in 17. stoletju. Iz tega obdobja sta tudi [[benediktinci|benediktinska]] Cerkev [[Sveta Margareta|sv. Margarete]] in Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]].


== Ljudje povezani s krajem ==
== Ljudje, povezani s krajem ==
* [[Bartol Kašić]], hrvaški slovničar, roj. 1575 v Pagu
* [[Bartol Kašić]], hrvaški slovničar, roj. 1575 v Pagu



Redakcija: 16:12, 7. julij 2010

Pag-promenada

Koordinati: Pag (mesto) 44°26′55″N, 15°03′15″E Pag je mesto in pristanišče na istoimenskem otoku Pagu, zadarska županija, Hrvaška.


Geografija

Mesto Pag leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na območju, kjer morje prehaja v plitek zaliv – "slano jezero", imenovano Paške soline. Pag, mesto in pristanišče, je upravno in ekonomsko središče turističnega otoka Pag.

Pristanišče je zavarovano pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnim. Kadar piha močna burja, vdira v pristanišče visoka voda. Sedaj je mogoče pristajati ob nekdanjem trajektnem pristanišču, kjer stoji svetilnik (oddaja svetlobni signal: R Bl(29 5s. – nazivni domet svetilnika je 5 milj), ali pa ob pomolu v južnem delu pristanišča.

Naselja

V sestavu mesta Pag je 11 naselij: Bošana, Dinjaška, Gorica, Košljun, Miškovići, Pag, Smokvica, Stara Vasa, Šimuni, Vlašići in Vršići.

Prebivalstvo

Mesto Pag šteje 4350 prebivalcev (popis 2001).

Gospodarstvo

Glavna gospodarska dejavnost je turizem, prebivalci pa se poleg tega ukvarjajo še z vzrejo ovac, vinogradništvom, ribolovom in pridobivanjem soli. Znano je, da so Paške soline stare toliko kot naselje Pag in so v preteklosti nudile zaposlitev večini prebivalstva. Posebna paška dejavnost in znamenitost je čipkarstvo. Čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906.

Zgodovina

Antični Pagus se je nahajal na lokaciji sedaj opuščenega Stareg grada okoli 3 km južno od današnjega mesta. Leta 1244 je srednjeveško mestece dobilo status svobodnega kraljevskega mesta.

Mesto v današnji podobi se je pričelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja Jurija Dalmatinca.

Župnijska cerkev, katere gradnjo so pričeli leta 1443, je triladijska bazilika, v kateri se prepletajo gradbeni slogi gotike in renesanse.

Največ hiš v mestu je bilo zgrajenih v 16. in 17. stoletju. Iz tega obdobja sta tudi benediktinska Cerkev sv. Margarete in Cerkev sv. Jurija.

Ljudje, povezani s krajem