Proletariat: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: arz:بروليتاريا
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: be:Пралетарыят
Vrstica 38: Vrstica 38:
[[arz:بروليتاريا]]
[[arz:بروليتاريا]]
[[ast:Proletariáu]]
[[ast:Proletariáu]]
[[be:Пралетарыят]]
[[ca:Proletariat]]
[[ca:Proletariat]]
[[cs:Proletariát]]
[[cs:Proletariát]]

Redakcija: 17:31, 4. julij 2010

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov

Proletariat (lat. proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po markistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu. V prvotnem pomenu je vključeval delavce, ki nimajo lastnih sredstev za proizvodnjo in so zategadelj kapitalistom prisiljeni prodajati svoje delo in da z viškom svojega dela zanje proizvajajo presežno vrednost. Izraz je pogosto uporabljen kot sinonim za delavski razred.

Za razliko od sužnjev ali tlačanov je proletariat pravno svoboden, vendar ga ekonomska prisila veže za razred kapitalistov in prisiljuje, da vedno znova prodaja svoje delo kot edino lastnino, s katero razpolaga, kar mu omogoča obstati v procesu kapitalistične reprodukcije kot eden od dejavnikov proizvodnje.

Razumevanje in nastanek

Nekateri pisci so o proletariatu pisali kot o razredu v sužnjelastniški družbi, vendar to ni pomen, ki bi ustrezal proletariatu v sodobnem razumevanju. Antični proletariat je bil del pauperizirane in osiromašene skupnosti, je bila množica brezdomcev in brezposelnih, ki pa niso sodelovali kot ustvarjalci dobrin.

Po marksistični teoriji je proletariat najbolj napreden del družbe, ki nastane in postaja vse močnejši v dobi prvobitne akumulacije kapitala, medtem ko je večina pripadnikov vanj stopila iz razreda kmetovalcev in obrtnikov. Kasneje je proletariat črpal tudi iz drugih družbenih razredov, ne izključujoč kapitaliste, če slednje razumemo kot heterogen razred, razdeljen med majhne, srednje in velike kapitaliste.

Vrste proletariata

Procesi proletarizacije so se pojavili na več področjih in je zato mogoče govoriti o več posebnih slojev proletarcev. Mednje sodijo:

  • industrijski proletariat,
  • poljedelski proletariat,
  • intelektualni proletariat in podobno.

Vse težji položaj proletariata je v preteklosti spodbudil številne filantrope, socialne filozofe in reformatorje, da so se zavzeli za njegov izhod iz nastalega položaja. Med njimi velja navesti socialne utopiste, ki so bili med prvimi. Težnje sta na svoj način artikulirala Karl Marx in Friedrich Engels, ki sta ga opredelila kot družbeno silo, ki lahko in mora nasilno zadušiti kapitalistični sistem, da bi se osvobodil izkoriščanja in podrejenosti.

Proletariat v sodobnosti

Po nekaterih interpretacijah je marksizem preživet zaradi neobstoja proletariata, ki je v družbenem in političnem razvoju kapitalistične družbe presegel prvotni stadij in danes v večjem delu sestavlja tako imenovane srednje sloje. Po drugi interpretaciji je proletariat sinonim za vse podrejene družbene razrede, ki lahko prodajajo izključno svoje delo, in spričo tega je marksistična teorija in tako razumevanje še vedno aktualno, proletariat pa obstoječ.

Viri

  • Tubić, Risto (1973): Eciklopedijski rječnik marksističkih pojmova, Veselin Masleša, Sarajevo.

Glej tudi