O vražji volni: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 1.539 zlogov ,  pred 12 leti
m
slog
m ({{slog}})
m (slog)
[[Pravljica]] '''''O vražji volni''''' je [[ljudska pravljica]]. Izdana je bila v zbirki ''Slovenske pravljice'', ki je izšla leta [[2002]] pri založbi Nova revija, Ljubljana. Pravljice je zbrala in uredila [[Jana Unuk]], spremno besedo je napisal [[Niko Grafenauer]], za ilustracije v knjigi pa je poskrbel [[Rudi Skočir]].
{{slog}}
[[Pravljica]] O vražji volni je [[ljudska pravljica]]. Izdana je bila v zbirki Slovenske pravljice, ki je izšla leta 2002 pri založbi Nova revija, Ljubljana. Pravljice je zbrala in uredila Jana Unuk, spremno besedo je napisal [[Niko Grafenauer]], za ilustracije v knjigi pa je poskrbel Rudi Skočir.
 
== Vsebina ==
== Povzetek vsebine pravljice ==
Bogat grof je želel hčeri zagotoviti najboljšega moža. Nekega dne je zato odrl miš, njegovo početje pa je opazi hlapec. Grof je postavil vsem snubcem uganko, koža katere živali je to. Nihče ni vedel odgovora, le hlapec. Toda grofu ni bilo dovolj, da bi se hčerka poročila z hlapcem, zato mu je zastavil še eno nalogo: prinesti mora 5 centov vražje volne. Hlapec je nalogo vzel resno in se odpravil na pot, da bi našel kraj, kjer prebiva vrag. Po poti je vsako noč prespal pri drugih dobrih ljudeh, ki so mu ponudili prenočišče in ga nato prosili, da vraga še vpraša, kakšna je rešitev za njihove težave: prvi so želeli, da bi njihova jablana spet cvetela, drugi so želeli, da bi bil njihov studenec spet poln vode, in tretji, da bi neka žena po sedmih letih zopet spregovorila. Nato je prišel do reke, čez katero je neka duša nosila ljudi že sedem let in tudi ona ga je prosila za pomoč. Ko je četrti večer potrkal na vrata hiše mu je nasproti prišla žena in mu povedala, da je prispel do vraga, ona pa je njegova dekla. Hlapec je bil srečen, ker je končno prispel do željeneja kraja. Dekli je povedal vse, kar se mu je primerilo na poti in tudi to, zakaj je prišel. Napravila sta načrt, da se bo hlapec zvečer skril pod vragovo posteljo in poslušal, dekla pa bo vragu odtrgala 5 centov volne in ga vmes spraševala, kaj naj storijo ljudje, ki so v težavah, nazadnje pa še, kaj mora ona storiti, da se reši njegove sužnosti. Načrt se jima je posrečil. Dekla je uspela odtrgati 5 centov vražje volne in izvedela je tudi, kakšne so rešitve za ljudi v težavah: mutasta žena naj izpod praga odkoplje sveto rešnje telo in spet bo spregovorila, iz studenca morajo ljudje vzeto zlato kladivo, pa bo zopet poln vode, pod jablano pa leži velikanska kača, katero morajo ubiti, da bo jablana zopet cvetela kot nekoč. Rešitev za dušo na reki pa je, naj pusti človeka sredi vode, ko se bo vračal iz pekla, in rešena bo. In ko se bo vse to zgodilo, bo tudi dekla rešena iz vragove sužnosti. Zjutraj se je hlapec odpravl na pot proti domu, s seboj je seveda vzel volno. Dekla mu je dala še tri svinjske mehurje, da bo lahko priplaval do brega, ko ga bo duša na polovici odložila. Tako se je res zgodilo, nato se je odpravil naprej in dobrim ljudem, ki so mu prej ponudili prenočišče povedal, kakšna je njihova rešitev. Vesel je pripotoval do doma, grof ga je zagledal že od daleč in se mu skril v omaro v njegovi sobi, ostalim pa naročil naj hlapcu povejo, da poroke še ne bo, ker grofa ni doma. Hlapec je stopil v sobo, utrujen od dolge poti je vrgel volno in denar, katerega je za plačilo dobil od dobrih ljudi v stiski, na omaro, omara pa se je zdrobila in denar je pomečkal pod seboj hudobnega grofa. Še isti dan se je pričelo ženitovanje, na katerem se je znašla tudi vražja dekla, ki je bila tako res odrešena služenja vragu. Vsem je povedala zgodbo, kako sta z hlapcem ukanila vraga, ženin pa jo je iz hvaležnosti obdržal pri hiši.
 
 
 
== Interpretacija ==
'''* Književne osebe:'''
:* glavna oseba: hlapec;
glavna oseba: hlapec; * stranske osebe: grof, grofova hčerka, vrag, vragova dekla, dobri ljudje, ki jih hlapec sreča po poti, duša
'''* Književni prostor:''' grofovo domovanje, popotovanje od grofa do vraga
'''* Književni čas:''' hlapčevo popotovanje traja približno en teden
'''* Pripovedovalec:''' tretjeosebni
'''* Motivi:''' mišja koža, vražja volna, hlapčeva pot, problemi dobrih ljudi, ki jih sreča po poti, poroka,...
'''* Tematika:''' Hlapčevo iskanje vraga, iskanje rešitve za poroko z grofovo hčerko.
'''* Sporočilo pravljice:''' Dobro zmaga nad zlim.
* Srečen konec: Ko se hlapec vrne, grof umre, saj se nanj podre omara. Nato se hlapec in grofova hčerka brez zadržkov poročita.
 
'''; Značilnosti ljudskega slovstva, ki jih najdemo v pravljici:'''
'''Književne osebe:'''
* ljudska števila
glavna oseba: hlapec; stranske osebe: grof, grofova hčerka, vrag, vragova dekla, dobri ljudje, ki jih hlapec sreča po poti, duša
* ponavljanje
 
* anonimnost
'''Književni prostor:''' grofovo domovanje, popotovanje od grofa do vraga
* ustno izročilo
 
* osebe brez imen
'''Književni čas:''' hlapčevo popotovanje traja približno en teden
* okrasni pridevki
 
<br />* čudežna bitja: duša, vrag
'''Pripovedovalec:''' tretjeosebni
* čudežna dejanja
 
'''Motivi:''' mišja koža, vražja volna, hlapčeva pot, problemi dobrih ljudi, ki jih sreča po poti, poroka,...
 
'''Tematika:''' Hlapčevo iskanje vraga, iskanje rešitve za poroko z grofovo hčerko.
 
'''Sporočilo pravljice:''' Dobro zmaga nad zlim.
Srečen konec: Ko se hlapec vrne, grof umre, saj se nanj podre omara. Nato se hlapec in grofova hčerka brez zadržkov poročita.
 
'''Značilnosti ljudskega slovstva, ki jih najdemo v pravljici:'''
<br />* ljudska števila: sedem (let), trije (svinjski mehurji)
<br />* ponavljanje: Hodil je ves božji dan...Hodil je ves božji dan...Hodil je ves božji dan
<br /> Sanjalo se mi je...Sanjalo se mi je...Sanjalo se mi je
<br /> Kaj me vendar nocoj drapaš, kaj ti je?...Kaj me vendar nocoj drapaš, kaj ti je?...Kaj me vendar nocoj drapaš, kaj ti je?
<br /> Vesel je potoval dalje in v mraku prišel v vas...Vesel je potoval dalje in v mraku prišel v vas...Vesel je potoval proti domu
<br />* anonimnost: avtor ni znan
<br />* ustno izročilo: prenašala se je iz roda v rod, nato so pravljice zbrali v zbirki
<br />* osebe brez imen: osebe so označene samo s funkcijo, katero nosijo v pravljici (hlapec, grof, hčerka, dekla, vrag), nimajo pa konkretnih imen
<br />* ukrasni pridevki: bogat (grof), velika (miš), učeni (gospodi), vražja (volna), široki (svet), božji (dan), trudna (glava), ovenela (jablana), dobri (ljudje), usahli (studenec), vragova (dekla), zlato (kladivo), velikanska (kača), mutasta (žena), zdravilna (jabolka),...
<br />* čudežna bitja: duša, vrag
<br />* čudežna dejanja: duša nosi ljudi čez reko
 
== Analiza pravljice po Brunu Bettelheimu ==
V pravljicah sta vedno prisotna dobro in zlo, vendar pravljični liki niso dobri in hudobni hkrati, kot smo to ljudje, temveč so le dobri ali pa le zelo hudobni. Tako je v pravljici O vražji volni hlapec dober, grof pa hudoben. Prikaz obeh značajskih skrajnosti omogočo otroku, da zlahka dojame razliko med njima in vidi, da so si ljudje med seboj različni in da se mora odločiti, kakšen bi rad bil on sam.
<br />Pravljice pravtako sporočajo, da je kljub težavam vsakomur dosegljivo prijetno, uspešno življenje. Toda samo, če se ne izmika tveganim bojem. Otroku pravljice obljubljajo, da mu bodo, če si bo upal podati na to strašno in naporno iskanje, priskočile na pomoč naklonjene sile, in mu bo zato uspelo. Hkrati pa tudi svarijo, da so tisti, ki so preveč strahopetni in ozkosrčni, da bi se podajali v nevarnost zaradi iskanja samih sebe, obsojeni na dolgočasno životarjenje, če jih ne doleti še kaj hujšega. Hlapec je otrej moral tvegati, če je želel, da se bo nekega dne poročil z grofovo hčerko. Tako je tudi storil, se pogumno podal na pot, poiskat pekel in vraga in s tem opravil dobro delo tudi za druge, ki so imeli težave
 
<br />>>''Pravljice na najrazličnejše načine otrokom sporočajo, da se v življenju ni mogoče izogniti spopadanju z resnimi težavami, da je boj bistven del človekovega obstoja - toda če človek pred njim ne beži, temveč se neomajano postavlja po robu nepričakovanim in pogosto nezasluženim težavam, premaga vse ovire in na koncu zmaga''<<
<br />(Bruno Bettelheim, Rabe čudežnega, str. 13)
 
 
<br />Pravljice pravtako sporočajo, da je kljub težavam vsakomur dosegljivo prijetno, uspešno življenje. Toda samo, če se ne izmika tveganim bojem. Otroku pravljice obljubljajo, da mu bodo, če si bo upal podati na to strašno in naporno iskanje, priskočile na pomoč naklonjene sile, in mu bo zato uspelo. Hkrati pa tudi svarijo, da so tisti, ki so preveč strahopetni in ozkosrčni, da bi se podajali v nevarnost zaradi iskanja samih sebe, obsojeni na dolgočasno životarjenje, če jih ne doleti še kaj hujšega. Hlapec je otrej moral tvegati, če je želel, da se bo nekega dne poročil z grofovo hčerko. Tako je tudi storil, se pogumno podal na pot, poiskat pekel in vraga in s tem opravil dobro delo tudi za druge, ki so imeli težave
 
== Viri ==
* Slovenske pravljice; zbrala in uredila Jana Unuk, 2002, Nova revija, Ljubljana
 
 
== Literatura ==
* Rabe čudežnega, o pomenu pravljic; Bruno Bettelheim, 2002, Studia Humanitatis
 
 
== Glej tudi ==
http://sl.wikisource.org/wiki/O_vra%C5%BEji_volni
 
 
 
[[Kategorija:PravljiceSlovenske ljudske pravljice]]
360.301

urejanje

Navigacijski meni