Coprniški muc: Razlika med redakcijama
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
== Vsebina == |
== Vsebina == |
||
Nekoč je živela strašna čarovnica. Da ji ni bilo dolgčas, ji je družbo delal črni maček. Čarovnica je na svoji metli pogostokrat potovala v daljne kraje, med potjo pa je najraje nagajala ljudem. Tako je v nekem kraju, med potjo, začarala točo, v drugem je klicala vetrove, spet v drugem, pa je ljudem za vrat metala babje pšeno. Medtem ko se je strašna čarovnica potepala naokrog, je njen črni maček vse dolge dni sameval doma. Da mu ne bi bilo več dolgčas, je iz čarovničinih črnih knjig prebiral in študiral umetnost [[čaranja]]. Na tak način se je črni maček hitro naučil, kako se lahko s [[čarovnijo]] spremenijo stvari. Tako se je vse dni, ko je stara čarovnica na metli potovala krog sveta in delala škodo drugim ljudem, bistri maček igral in čaral različne predmete. Spreminjal je miš v čevelj, klobuk v skodelico za kavo, očala v klobaso, kljub temu, pa mu je vedno uspelo pravočasno vse odčarati, da stara čarovnica ni odkrila, kaj se godi doma, ko ona na metli pohajkuje naokrog. Kljub temu je maček nekoč pozabil odčarati stol preden je stara babnica privršala domov. Ko se je coprnica hotela usesti na začaran stol, se je ta pod njenim sedalom v trenutku spremenil v čeber s pomijami. Stara čarovnica je padla vanj. Ko je ugotovila, da ne sedi na stolu ampak v čebru s pomijami, se je zelo razjezila. Začela je divje rjoveti, si brusiti zobe, ter jezna planila na njenega črnega mačka. Stara čarovnica je tekala za mačkom, preplašen maček, pa je pred njo bežal iz kota v kot. Pri tem je ponesreči za seboj potegnil namizni prt. Ko je planil čez ognjišče se je rob prta vnel in prt je kot bi mignil vzplamenel. Kmalu za tem je ogenj zajel vso kočo. Strašna čarovnica in njen maček sta jo žalostna opazovala. Čarovničina črna knjiga in tudi njuna koča sta se spremenil v kup pepela. Čarovnica je bila obupana, ko je pomislila, da brez čarovne knjige sploh ne zna čarati. Tako je strašna čarovnica postala navadna ženička, ki ni več divjala naokrog in nagajala ljudem, temveč je gojila kokoši in ljudem drago prodajala jajca. Črni maček, ki si je uroke iz čarovničinih črnih knjig dobro zapomnil, pa je ponoči, ko so vsi spali čaral, čez dan pa je sladko spal. |
Nekoč je živela strašna čarovnica. Da ji ni bilo dolgčas, ji je družbo delal črni maček. Čarovnica je na svoji metli pogostokrat potovala v daljne kraje, med potjo pa je najraje nagajala ljudem. Tako je v nekem kraju, med potjo, začarala točo, v drugem je klicala vetrove, spet v drugem, pa je ljudem za vrat metala babje pšeno. Medtem ko se je strašna čarovnica potepala naokrog, je njen črni maček vse dolge dni sameval doma. Da mu ne bi bilo več dolgčas, je iz čarovničinih črnih knjig prebiral in študiral umetnost [[čaranja]]. Na tak način se je črni maček hitro naučil, kako se lahko s [[čarovnijo]] spremenijo stvari. Tako se je vse dni, ko je stara čarovnica na metli potovala krog sveta in delala škodo drugim ljudem, bistri maček igral in čaral različne predmete. Spreminjal je miš v čevelj, klobuk v skodelico za kavo, očala v klobaso, kljub temu, pa mu je vedno uspelo pravočasno vse odčarati, da stara čarovnica ni odkrila, kaj se godi doma, ko ona na metli pohajkuje naokrog. Kljub temu je maček nekoč pozabil odčarati stol preden je stara babnica privršala domov. Ko se je coprnica hotela usesti na začaran stol, se je ta pod njenim sedalom v trenutku spremenil v čeber s pomijami. Stara čarovnica je padla vanj. Ko je ugotovila, da ne sedi na stolu ampak v čebru s pomijami, se je zelo razjezila. Začela je divje rjoveti, si brusiti zobe, ter jezna planila na njenega črnega mačka. Stara čarovnica je tekala za mačkom, preplašen [[maček]], pa je pred njo bežal iz kota v kot. Pri tem je ponesreči za seboj potegnil namizni prt. Ko je planil čez ognjišče se je rob prta vnel in prt je kot bi mignil vzplamenel. Kmalu za tem je ogenj zajel vso kočo. Strašna čarovnica in njen maček sta jo žalostna opazovala. Čarovničina črna knjiga in tudi njuna koča sta se spremenil v kup pepela. Čarovnica je bila obupana, ko je pomislila, da brez čarovne knjige sploh ne zna čarati. Tako je strašna čarovnica postala navadna ženička, ki ni več divjala naokrog in nagajala ljudem, temveč je gojila kokoši in ljudem drago prodajala [[jajca]]. Črni maček, ki si je uroke iz čarovničinih črnih knjig dobro zapomnil, pa je ponoči, ko so vsi spali čaral, čez dan pa je sladko spal. |
||
== Liki == |
== Liki == |
||
Redakcija: 19:52, 28. junij 2010
»Coprniški muc« je pesnitev, ki jo je napisala slovenska pesnica in mladinska pisateljica Svetlana Makarovič, ilustrirala pa jo je Andreja Peklar. Izdala in založila jo je založba MIŠ, in sicer leta 2008 v Ljubljani.
Vsebina
Nekoč je živela strašna čarovnica. Da ji ni bilo dolgčas, ji je družbo delal črni maček. Čarovnica je na svoji metli pogostokrat potovala v daljne kraje, med potjo pa je najraje nagajala ljudem. Tako je v nekem kraju, med potjo, začarala točo, v drugem je klicala vetrove, spet v drugem, pa je ljudem za vrat metala babje pšeno. Medtem ko se je strašna čarovnica potepala naokrog, je njen črni maček vse dolge dni sameval doma. Da mu ne bi bilo več dolgčas, je iz čarovničinih črnih knjig prebiral in študiral umetnost čaranja. Na tak način se je črni maček hitro naučil, kako se lahko s čarovnijo spremenijo stvari. Tako se je vse dni, ko je stara čarovnica na metli potovala krog sveta in delala škodo drugim ljudem, bistri maček igral in čaral različne predmete. Spreminjal je miš v čevelj, klobuk v skodelico za kavo, očala v klobaso, kljub temu, pa mu je vedno uspelo pravočasno vse odčarati, da stara čarovnica ni odkrila, kaj se godi doma, ko ona na metli pohajkuje naokrog. Kljub temu je maček nekoč pozabil odčarati stol preden je stara babnica privršala domov. Ko se je coprnica hotela usesti na začaran stol, se je ta pod njenim sedalom v trenutku spremenil v čeber s pomijami. Stara čarovnica je padla vanj. Ko je ugotovila, da ne sedi na stolu ampak v čebru s pomijami, se je zelo razjezila. Začela je divje rjoveti, si brusiti zobe, ter jezna planila na njenega črnega mačka. Stara čarovnica je tekala za mačkom, preplašen maček, pa je pred njo bežal iz kota v kot. Pri tem je ponesreči za seboj potegnil namizni prt. Ko je planil čez ognjišče se je rob prta vnel in prt je kot bi mignil vzplamenel. Kmalu za tem je ogenj zajel vso kočo. Strašna čarovnica in njen maček sta jo žalostna opazovala. Čarovničina črna knjiga in tudi njuna koča sta se spremenil v kup pepela. Čarovnica je bila obupana, ko je pomislila, da brez čarovne knjige sploh ne zna čarati. Tako je strašna čarovnica postala navadna ženička, ki ni več divjala naokrog in nagajala ljudem, temveč je gojila kokoši in ljudem drago prodajala jajca. Črni maček, ki si je uroke iz čarovničinih črnih knjig dobro zapomnil, pa je ponoči, ko so vsi spali čaral, čez dan pa je sladko spal.
Liki
Glavna lika v pesnitvi sta strašna čarovnica in njen maček. Strašna čarovnica, ki je v pesnitvi omenjena tudi kot stara, babnica, coprnica, vešča, je neprijazna, nagajiva, saj med pohajkovanjem okrog po svetu ljudem rada dela škodo. Njen črni maček je pohleven in ubogljiv, hkrati pa zelo spreten, bister in prebrisan. Predstavljena sta kot partnerja, ki živita skupaj. Čarovnica črnemu mačku ne nudi veliko pozornosti, saj ga vedno pušča samega doma. Kljub temu, da jo je črni maček strašni čarovnici zagodel, na koncu še vedno ostaneta skupaj. Med njima je neka vez, ki ju povezuje. Na koncu se vlogi likov zamenjata. Čarovnica postane dobra, navadna ženička, maček pa še bolj prebrisan in nagajiv, saj začne ponoči, ne da bi kdo vedel, čarati naokrog. Stranski lik v pesnitvi so ljudje, katerim čarovnica sprva nagaja, na koncu pa jim kot ženička drago prodaja jajca.
Analiza pesnitve
Pesnitev je pravljica napisana v verzih. Dogajanje med posameznimi verzi in kiticami se povezuje, verzi se med seboj dopolnjujejo, poleg tega pa pesnitev vsebuje kar nekaj značilnosti pravljice. Posamezne kitice so v večini pisane v rimah. Otrokom je tako napisana pravljica všeč, saj lepo zveni in si jo zato veliko lažje zapomnijo. Pesnitev se začne z »nekoč je …«, torej čas in kraj nista natančno določena, prav tako pa niso določene tudi osebe oziroma glavna lika (npr. strašna čarovnica, črni maček), ki skupaj živita v koči. Glavni lik pesnitve je nenazadnje tudi pravljično bitje – čarovnica, ki v resničnem svetu dejansko ne obstaja in je nekoliko tudi tipiziran. Čarovnica je v pesnitvi omenjena kot strašna, stara, kot so navadno vse čarovnice v pravljicah. Žival, črni muc, ki čarovnici dela družbo, je v tej pesnitvi predstavljen, da je pametnejši kot je sicer v resničnem svetu. V pesnitvi Coprniški muc, se je na primer črni maček naučil čarati in zdaj zna čarati celo brez čarovne knjige, česar še čarovnica ne zna. Tudi konec je nekako značilen za pravljico. Strašni in zlobni čarovnici, ki je s čaranjem nagajala ljudem med svojimi potepanji okrog po svetu, ognjeni zublji spremenijo njeno kočo in črne čarovne knjige v pepel. Tako brez knjige ne zna več čarati in strašna čarovnica se spremeni v navadno ženičko, ki goji kokoši in ljudem prodaja jajca. Dobro, na nek način, zmaga nad zlim.
Viri
Makarovič, Svetlana. Coprniški muc. Ljubljana: MIŠ, 2008(COBISS)
Literatura
Glej tudi
