Kadolah: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m slog
Vrstica 20: Vrstica 20:
| place of burial=
| place of burial=
}}
}}
⚫
'''Kadolah''' (ali ''Cadolah'' ali ''Chadalhoh''), † [[819]], sin grofa Bertolda, je bil furlanski prefekt in hkrati tudi [[Franki|frankovski]] mejni grof. Po rodu je pripadal alemanski rodbini Alaholfingerjev.<ref>[http://www.mittelalter-genealogie.de/alaholfinger/familie_der_alaholfinger.html Alaholfingerji].</ref> Njegova upravna oblast se je razen nad [[Furlanija|Furlanijo]] razširjala še nad [[Karniola|Karniolo]], nad [[Istra|Istro]], pa tudi nad tistimi predeli [[Karantanija|Karantanije]] in [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]], ki so ležali južno od reke [[Drava|Drave]].




'''Kadolah''' (ali ''Cadolah'' ali ''Chadalhoh''), [[Alemani|alemanski]] [[plemič]], * ?, † [[819]].


⚫
Sin grofa Bertolda, je bil furlanski prefekt in hkrati tudi [[Franki|frankovski]] mejni grof. Po rodu je pripadal alemanski rodbini Alaholfingerjev.<ref>[http://www.mittelalter-genealogie.de/alaholfinger/familie_der_alaholfinger.html Alaholfingerji].</ref> Njegova upravna oblast se je razen nad [[Furlanija|Furlanijo]] razširjala še nad [[Karniola|Karniolo]], nad [[Istra|Istro]], pa tudi nad tistimi predeli [[Karantanija|Karantanije]] in [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]], ki so ležali južno od reke [[Drava|Drave]].


==Kadolahov vzpon==
==Kadolahov vzpon==

Kadolah je omenjen že v darovnici iz leta [[805]], ko je nekemu samostanu daroval del svoje posesti.<ref name="FC">Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/NORTHERN%20ITALY%20900-1100.htm#_Toc248146545 ''Northern Italy (1).'']. </ref> Konec leta [[817]] je isti samostan ponovno obdaroval, v tem času pa je že nosil naziv grof.<ref name="FC"/> V letih 817 ali [[818]] je postal tudi furlanski prefekt (''Cadolaum comitem et marcæ Foroiuliensis præfectum'').<ref name="FC"/> Leta 817 je Kadolah zavoljo frankovskih interesov posredoval pri določanju meje med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in frankovskim varovancem, slovanskim [[Dalmacija|dalmatinskim]] knezom [[Borna|Borno]].<ref>Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. '''Iz''': Erkens Franz-Reiner (2001): ''Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999''. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 155. </ref><ref>Klaić Nada (1990): ''Povijest Hrvata u srednjem vijeku''. Zagreb, Globus. Str. 48.</ref> V ravninski deželi Spodnji Panoniji, kjer so se mešali frankovski, bizantinski in [[Bolgari|bolgarski]] vplivi, so Franki poskušali čimprej uvesti [[fevdalizem]], pri čemer so se posluževali pokristjanjevanja, podpiranja domačih fevdalnih elementov, Kadolah pa je spremembe poskušal pospešiti tudi z vojaško silo.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 47.</ref> Spodnjepanonski knez [[Ljudevit Posavski]] se je nemškemu kralju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] pritožil zaradi ''krutosti in nestrpnosti'', vendar brez uspeha, zaradi česar se je ta slovanski knez leta [[819]] Frankom uprl z orožjem.<ref>Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 125.</ref><ref name="HW">Herwig Wolfram (1991). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1991_LETNIK_45_STEVILKA_2.pdf ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 183.</ref> Že istega leta je prefekt Kadolah poskušal zatreti upor, a pri tem ni bil uspešen; ko pa se je vračal domov, ga je preden je prišel v Furlanijo 31. julija 819 pokosila mrzlica,<ref name="HW"/><ref>Klaić Nada (1990): ''Povijest Hrvata u srednjem vijeku''. Zagreb, Globus. Str. 49.</ref> nasledil pa ga je [[Balderik]].
Kadolah je omenjen že v darovnici iz leta [[805]], ko je nekemu samostanu daroval del svoje posesti.<ref name="FC">Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/NORTHERN%20ITALY%20900-1100.htm#_Toc248146545 ''Northern Italy (1).'']. </ref> Konec leta [[817]] je isti samostan ponovno obdaroval, v tem času pa je že nosil naziv grof.<ref name="FC"/> V letih 817 ali [[818]] je postal tudi furlanski prefekt (''Cadolaum comitem et marcæ Foroiuliensis præfectum'').<ref name="FC"/> Leta 817 je Kadolah zavoljo frankovskih interesov posredoval pri določanju meje med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in frankovskim varovancem, slovanskim [[Dalmacija|dalmatinskim]] knezom [[Borna|Borno]].<ref>Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. '''Iz''': Erkens Franz-Reiner (2001): ''Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999''. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 155. </ref><ref>Klaić Nada (1990): ''Povijest Hrvata u srednjem vijeku''. Zagreb, Globus. Str. 48.</ref> V ravninski deželi Spodnji Panoniji, kjer so se mešali frankovski, bizantinski in [[Bolgari|bolgarski]] vplivi, so Franki poskušali čimprej uvesti [[fevdalizem]], pri čemer so se posluževali pokristjanjevanja, podpiranja domačih fevdalnih elementov, Kadolah pa je spremembe poskušal pospešiti tudi z vojaško silo.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 47.</ref> Spodnjepanonski knez [[Ljudevit Posavski]] se je nemškemu kralju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] pritožil zaradi ''krutosti in nestrpnosti'', vendar brez uspeha, zaradi česar se je ta slovanski knez leta [[819]] Frankom uprl z orožjem.<ref>Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 125.</ref><ref name="HW">Herwig Wolfram (1991). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1991_LETNIK_45_STEVILKA_2.pdf ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 183.</ref> Že istega leta je prefekt Kadolah poskušal zatreti upor, a pri tem ni bil uspešen; ko pa se je vračal domov, ga je preden je prišel v Furlanijo 31. julija 819 pokosila mrzlica,<ref name="HW"/><ref>Klaić Nada (1990): ''Povijest Hrvata u srednjem vijeku''. Zagreb, Globus. Str. 49.</ref> nasledil pa ga je [[Balderik]].


Vrstica 51: Vrstica 49:
* Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/NORTHERN%20ITALY%20900-1100.htm#_Toc248146545 ''Northern Italy (1).''].
* Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/NORTHERN%20ITALY%20900-1100.htm#_Toc248146545 ''Northern Italy (1).''].
*[http://www.mittelalter-genealogie.de/alaholfinger/familie_der_alaholfinger.html Alaholfingerji].</div>
*[http://www.mittelalter-genealogie.de/alaholfinger/familie_der_alaholfinger.html Alaholfingerji].</div>

{{Karantanski vladarji}}
{{Karantanski vladarji}}
[[Kategorija:Karantanija]]
[[Kategorija:Umrli leta 819]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Karantanski grofje]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Alemanski plemiči]]

[[de:Chadaloh I. (Alaholfinger)]]
[[de:Chadaloh I. (Alaholfinger)]]
[[en:Cadolah of Friuli]]
[[en:Cadolah of Friuli]]

Redakcija: 20:46, 26. junij 2010

Kadolah
mejni grof Furlanije, prefekt Furlanije
Vladanjevsaj od 817 in do 31. julija 819
NaslednikBalderik
Rojstvodatum neznan
Smrt31. julij 819[1] ali 819
OčeBertold, grof

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Sin grofa Bertolda, je bil furlanski prefekt in hkrati tudi frankovski mejni grof. Po rodu je pripadal alemanski rodbini Alaholfingerjev.[2] Njegova upravna oblast se je razen nad Furlanijo razširjala še nad Karniolo, nad Istro, pa tudi nad tistimi predeli Karantanije in Spodnje Panonije, ki so ležali južno od reke Drave.

Kadolahov vzpon

Kadolah je omenjen že v darovnici iz leta 805, ko je nekemu samostanu daroval del svoje posesti.[3] Konec leta 817 je isti samostan ponovno obdaroval, v tem času pa je že nosil naziv grof.[3] V letih 817 ali 818 je postal tudi furlanski prefekt (Cadolaum comitem et marcæ Foroiuliensis præfectum).[3] Leta 817 je Kadolah zavoljo frankovskih interesov posredoval pri določanju meje med Bizantinci in frankovskim varovancem, slovanskim dalmatinskim knezom Borno.[4][5] V ravninski deželi Spodnji Panoniji, kjer so se mešali frankovski, bizantinski in bolgarski vplivi, so Franki poskušali čimprej uvesti fevdalizem, pri čemer so se posluževali pokristjanjevanja, podpiranja domačih fevdalnih elementov, Kadolah pa je spremembe poskušal pospešiti tudi z vojaško silo.[6] Spodnjepanonski knez Ljudevit Posavski se je nemškemu kralju Ludviku Pobožnemu pritožil zaradi krutosti in nestrpnosti, vendar brez uspeha, zaradi česar se je ta slovanski knez leta 819 Frankom uprl z orožjem.[7][8] Že istega leta je prefekt Kadolah poskušal zatreti upor, a pri tem ni bil uspešen; ko pa se je vračal domov, ga je preden je prišel v Furlanijo 31. julija 819 pokosila mrzlica,[8][9] nasledil pa ga je Balderik.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ Hlawitschka E. Dizionario Biografico degli Italiani — 1973. — Vol. 16.
  2. ↑ Alaholfingerji.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Fawley Charles and FMG (verzija 16.12.2009). Northern Italy (1)..
  4. ↑ Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 155.
  5. ↑ Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 48.
  6. ↑ Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS. Str. 47.
  7. ↑ Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 125.
  8. ↑ 8,0 8,1 Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 183.
  9. ↑ Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus. Str. 49.

Viri

  • Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh.
  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Klaić Nada (1990): Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Voje Ignacij (1994):Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.

Zunanji viri

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kadolah&oldid=2331869«