Pribislav: Razlika med redakcijama
m je prestavil(-a) Pribislav, knez Karantanije na Pribislav: ne vem, jih je bilo več? |
m rektgr |
||
Vrstica 47: | Vrstica 47: | ||
{{Karantanski vladarji}} |
{{Karantanski vladarji}} |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Karantanski knezi]] |
||
[[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] |
|||
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] |
|||
[[Kategorija:Srednji vek]] |
Redakcija: 20:40, 26. junij 2010
Pribislav | |
---|---|
Knez Karantanije | |
Vladanje | okrog leta 800 |
Predhodnik | verjetno Valtunk |
Naslednik | Semik |
Rojstvo |
Knez Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je kot naslednik Valtunka prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 896 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti 896 in 828 se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, ta položaj pa je izgubil že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta 800, čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.[3] Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ПРИБИ, kar po nekaterih pomeni prvi.[4] Če je zapis Priwizlauga dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.[5]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ↑ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
- ↑ Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.
- ↑ Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.
- ↑ primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.
Viri
- Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
- Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
- Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
- Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar.
Zunanji viri
- Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.
- Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba.
- -- (1934). Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11.
- Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.