Telekom Slovenije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 283: Vrstica 283:
! width="150px" align="right" bgcolor="#c0c0c0"|Leto 2008
! width="150px" align="right" bgcolor="#c0c0c0"|Leto 2008
! width="150px" align="right" bgcolor="#c0c0c0"|Indeks 08/07
! width="150px" align="right" bgcolor="#c0c0c0"|Indeks 08/07
! width="150px" align="right" bgcolor="#c0c0c0"|Indeks 09/08
|-
|-
| align="left"|Poslovni prihodki
| align="left"|Poslovni prihodki
Vrstica 288: Vrstica 289:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|851,7
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|851,7
| align="right"|108
| align="right"|108
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|101
|-
|-
| align="left"|EBITBA
| align="left"|EBITBA
Vrstica 293: Vrstica 295:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|312,2
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|312,2
| align="right"|105
| align="right"|105
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|86
|-
|-
| align="left"|EBITBA stopnja
| align="left"|EBITBA stopnja
Vrstica 298: Vrstica 301:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|36,7%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|36,7%
| align="right"|97
| align="right"|97
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|85
|-
|-
| align="left"|EBIT
| align="left"|EBIT
Vrstica 303: Vrstica 307:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|128,5
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|128,5
| align="right"|94
| align="right"|94
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|50
|-
|-
| align="left"|Donosnost prodaje - RoS (EBIT/prihodki od prodaje)
| align="left"|Donosnost prodaje - RoS (EBIT/prihodki od prodaje)
Vrstica 308: Vrstica 313:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|15,3%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|15,3%
| align="right"|87
| align="right"|87
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|50
|-
|-
| align="left"|Čisti dobiček
| align="left"|Čisti dobiček
Vrstica 313: Vrstica 319:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|86,0
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|86,0
| align="right"|97
| align="right"|97
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|29
|-
|-
| align="left"|Sredstva
| align="left"|Sredstva
Vrstica 318: Vrstica 325:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1.788,4
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1.788,4
| align="right"|103
| align="right"|103
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|110
|-
|-
| align="left"|Dobičkonostnost sredstev - RoA (čisti dobiček/povprečna sredstva)
| align="left"|Dobičkonostnost sredstev - RoA (čisti dobiček/povprečna sredstva)
Vrstica 323: Vrstica 331:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|4,9%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|4,9%
| align="right"|89
| align="right"|89
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|27
|-
|-
| align="left"|Kapital
| align="left"|Kapital
Vrstica 328: Vrstica 337:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1.065,7
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1.065,7
| align="right"|100
| align="right"|100
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|98
|-
|-
| align="left"|Razmerje med dolgim in lastniškim kapitalom
| align="left"|Razmerje med dolgim in lastniškim kapitalom
Vrstica 333: Vrstica 343:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|67,9%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|67,9%
| align="right"|107
| align="right"|107
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|89
|-
|-
| align="left"|Dobičkonostnost kapitala - RoE (čisti dobiček/povprečni kapital)
| align="left"|Dobičkonostnost kapitala - RoE (čisti dobiček/povprečni kapital)
Vrstica 338: Vrstica 349:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|8,4%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|8,4%
| align="right"|94
| align="right"|94
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|29
|-
|-
| align="left"|Neto finančni dolg (NFD)
| align="left"|Neto finančni dolg (NFD)
Vrstica 343: Vrstica 355:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|380,0
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|380,0
| align="right"|122
| align="right"|122
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|155
|-
|-
| align="left"|NFD/EFITBA
| align="left"|NFD/EFITBA
Vrstica 348: Vrstica 361:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1,2
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|1,2
| align="right"|117
| align="right"|117
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|181
|-
|-
| align="left"|Cena delnice v EUR
| align="left"|Cena delnice v EUR
Vrstica 353: Vrstica 367:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|118,6
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|118,6
| align="right"|29
| align="right"|29
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|-
|-
|-
| align="left"|Tržna kapitalizacija
| align="left"|Tržna kapitalizacija
Vrstica 358: Vrstica 373:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|775,1
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|775,1
| align="right"|29
| align="right"|29
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|-
|-
|-
| align="left"|Investicije (CAPEX)
| align="left"|Investicije (CAPEX)
Vrstica 363: Vrstica 379:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|253,3
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|253,3
| align="right"|81
| align="right"|81
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|73
|-
|-
| align="left"|EBITDBA - CAPEX
| align="left"|EBITDBA - CAPEX
Vrstica 368: Vrstica 385:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|58,9
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|58,9
| align="right"|-
| align="right"|-
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|141
|-
|-
| align="left"|Delež (EIBITBA-CAPEX) v EBITBA
| align="left"|Delež (EIBITBA-CAPEX) v EBITBA
Vrstica 373: Vrstica 391:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|18,9%
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|18,9%
| align="right"|-
| align="right"|-
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|164
|-
|-
| align="left"|Število zaposlenih
| align="left"|Število zaposlenih
Vrstica 378: Vrstica 397:
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|4.668
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|4.668
| align="right"|106
| align="right"|106
| align="right" bgcolor="#EEEEEE"|-
|}
|}



Redakcija: 14:06, 23. junij 2010

Telekom Slovenije, d.d.
Slika:Logo telekom2.png
Pravna ureditevDelniška družba
Ustanovljen3. januar 1995
UstanoviteljiRepublika Slovenija
Kapitalska družba - PPS
Slovenska odškodninska družba, d.d.
Individualni delničarji
Institucionalni investitorji
Domače pravne osebe
Tuji investitorji
Telekom Slovenije, d.d.
Število zaposlenih5.145 (na dan 31.12.2009)
Uprava družbeIvica Kranjčević, predsednik uprave
dr. Jožko Peterlin, član uprave
Marko Boštjančič, član uprave
Zoran Vehovar, član uprave
Darja Senica, članica uprave in delavska direktorica

Telekom Slovenije je slovenski ponudnik elektronskih telekomunikacij. Skupaj s hčerinskimi družbami sestavlja Skupino Telekom Slovenije, ki na slovenskem trgu ponuja fiksno in mobilno telefonijo, širokopasovni internet, IP-telefonijo in IP-televizijo ter multimedijske storitve in vsebineTIME (Telecommunication, Information, Multimedia, Entertainment).

Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in odvisne (hčerinske) družbe, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež oziroma so v 100-odstotni lasti matične družbe.

Družbe v Skupini Telekom Slovenije se nahajajo v sedmih evropskih državah. V Sloveniji imajo sedež: Telekom Slovenije, d.d., Mobitel, d.d., GVO, d.o.o., Avtenta.si, d.o.o., Planet 9, d.o.o., Soline, pridelava soli, d.o.o, M-Pay, d.o.o. in Najdi.si, d.o.o., Meganet d.o.o., Pogodak Tražilnica d.o.o. (Hrvaška), Podogak d.o.o. (Srbija)

V ostalih državah pa:

Shema Telekom Slovenije, d.d.[1]

Glavna področja delovanja in storitve

Delnice Skupine Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi , 3. maja 2007 pa so prešle v prvo kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so vključene tudi v slovenski borzni indeks SBI 20 in slovenski indeks blue chip SBI TOP.

Glavni poudarek poslovanja Skupine Telekom Slovenije v prihodnje bo na širokopasovnih in konvergenčnih fiksnih, mobilnih in kombiniranih storitvah. Ponudbo svojih storitev je skupina prvič združila, ko je trgu pomudila tako imenovanega četvorčka, v katerem so bili združeni fiksna in mobilna telefonija, televizija in dostop do interneta.

Trendi v panogi

Panogo telekomunikacij zaznamuje predvsem dokončen prehod s klasičnih tehnologij na IP-platformo in posledično zmanjševanje števila klasičnih telefonskih priključkov. Medtem pa se število širokopasovnih priključkov močno povečuje.
Panogo, v kateri deluje Skupina Telekom Slovenije, zaznamujejo liberalizacija (večanje konkurence) oziroma regularizacija trgov elektronskih komunikacij (nadzor s strani Agencije za elektronske komunikacije), hitra izgradnja širokopasovnosti, pospešen razvoj multimedijskih storitev na osnovi novih omrežnih tehnologij, pospešen tehnološki razvoj konvergence, ki omogoča ponudbo konvergenčnih storitev, in globalizacija poslovanja.

Slika:Trendi.png
Pregled tržnih deležev storitev Skupine Telekom Slovenije[2]

Razvoj trga elektronskih komunikacij bo v prihodnje slonel predvsem na razvoju vedno bolj zahtevnih širokopasovnih storitev in posledično tehničnih posodobitev. Med najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se operaterji že spopadajo, v prihodnje pa bodo prinašali konkurenčne prednosti:

  • dvig prenosne hitrosti do končnega naročnika,
  • zagotavljanje dovolj velikih zmogljivosti in simetrije prometa,
  • odprava ozkih grl v dostopovnem segmentu,
  • zagotavljanje optičnih povezav,
  • zagotovitev širokopasovnega dostopa vsem gospodinjstvom (v gosto in redko naseljenih območjih) in
  • outsourcing storitev.

Zaradi vse bogatejše ponudbe bodo morali operaterji odpirati omrežja za razvoj novih storitev s strani tretjih razvijalcev. Nekateri evropski operaterji so že objavili svoj SDK (Software Development Kit) in pozvali zunanje razvijalce k uporabi.

Trend rasti deleža IPTV priključkov se nadaljuje. Telekom Slovenije, d. d., narekuje tempo razvoja hitro rastočega trga IPTV priključkov, ki je v letu 2009 zrasel za 31 odstotkov.

Slika:Trzni delez.png
Tržni deleži ponudnikov IPTV storitev[3]

Konkurenca in tržni delež

Na področju fiksne telefonije Skupina Telekom Slovenije zaseda prvo mesto s 76,1 %, največji tekmec pa ji je družba T2. Zaradi prevladujočega tržnega deleža in IP telefonije je fiksna telefonija na slovenskem trgu v največji meri deležna prevzemanja deleža s strani alternativnih operaterjev, kar je tudi razlog za zmanjšanje.

S 46,1-odstotnim tržnim deležem ostaja Telekom Slovenije, d. d., vodilni ponudnik širokopasovnega dostopa.

Vodenje in upravljanje

Upravljanje obvladujoče družbe v Skupini Telekom Slovenije poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe.

Nastanek in zgodovina

1995 - 1997

  • Telekom Slovenije je nastal leta 1995, ko se je PTT Slovenije razdelila na Pošto Slovenije in Telekom Slovenije. Leta 1995 je bilo ustanovljeno podjetje Telekom Slovenije, p. o. Isto leto je zaznamovala tudi uvedba tehnologije ISDN, kar je leto dni pozneje omogočilo ustanovitev internetne enote Slovenija Online – SiOL in začetek trženja interneta.
  • Leta 1997 je bil sprejet prvi zakon o telekomunikacijah (ZTel).
  • Leta 1997 je Urad za varstvo konkurence izdal prvo odločbo o Telekomovi zlorabi prevladujočega položaja v škodo alternativnih operaterjev.

1998

  • Aprila 1998 je bil Telekom Slovenije po pridobitvi drugega soglasja Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje vpisan v sodni register. S tem se je formalno ter pravno zaključil proces lastninjenja.
  • Decembra 1998 so se lastniki Telekoma Slovenije zbrali na prvi skupščini delničarjev, kjer so sprejeli poročilo o poslovanju za obdobje od 1995 do 1997 in predlagane sklepe o razporeditvi dobička ter potrdili nadzorni svet in upravo, ki jo je imenovala Vlada Republike Slovenije 29. januarja 1998.

1999

  • Oktobra 1999 je bila ustanovljena hčerinska družba SiOL, isto leto se je bliskovito razširila tudi mobilna telefonija, saj je bil že vsak tretji Slovenec Mobitelov naročnik.

2000

  • Telekom Slovenije je to leto doživljal uspehe na področju povečane prodaje storitev ISDN in Centreks, celotno leto je zaznamovala velika rast uporabe mobilnih telefonov in interneta ter digitalizacija telekomunikacijskega omrežja. Prišlo pa je tudi do zmanjševanja števila zaposlenih.
  • Družbo Mobitel je Telekom Slovenije dokapitaliziral s 13 milijardami tolarjev.
  • Leta 2000 je Urad za varstvo konkurence izdal drugo odločbo o Telekomovi zlorabi prevladujočega položaja v škodo alternativnih operaterjev.

2001

  • 11. maja 2001 je začel veljati nov zakon o telekomunikacijah (ZTel-1), ki je to dejavnost v Sloveniji liberaliziral. Na podlagi zakona je Telekom Slovenije izgubil status javnega in monopolnega podjetja in se je preoblikoval v delniško družbo. Zaradi konkurence je bila neizogibna racionalizacija na vseh področjih, zniževanje stroškov in povečanje produktivnosti.

To leto je bilo izvedeno tudi preštevilčenje s petih oziroma šestih cifer na sedemcifrne telefonske številke; preštevilčile pa so se tudi geografske kode, nekaj jih je bilo tudi združenih.

  • Investicije v novo tehnologijo so bile tudi v tem letu eden glavnih mejnikov. 96 milijard tolarjev naložb je bilo med drugim razdeljenih med nakup do takrat edine podeljene koncesije UMTS v Sloveniji in komercialne uvedbe širokopasovnega dostopa ADSL.

2002

  • Dosežena je bila triodstotna pokritost slovenskih gospodinjstev s širokopasovnim dostopom ADSL, ki je bila ena najpomembnejših poslovnih usmeritev Telekoma Slovenije.
  • Uprava se je odločila za uporabo poslovnega modela Triple Play, da bi ohranila in krepila tržni položaj Telekoma Slovenije tudi v času po vstopu Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije. Ta model je zajemal ponudbo vseh vrst fiksne in mobilne telefonije, vseh vrst fiksnega in mobilnega dostopa do interneta ter distribucijo raznovrstnih standardnih in interaktivnih video- in avdiovsebin ter storitev.
  • Na delovanje Telekoma Slovenije je v letu 2002 vplivala tudi dograditev slovenskega optičnega križa in ustanovitev neodvisnega regulatorja trga – APEK.

2003

  • Tega leta je bil priključen stotisoči priključek ISDN, Mobitel pa je uvedel novo klicno kodo 051. Izvajati so začeli testiranje pilotskega omrežja sistema TETRA – brezžičnih komunikacij, ki s povečano stopnjo varnosti in zanesljivosti omogoča povezavo z in med urgentnimi službami.
  • Preoblikovana storitev 080 je postala blagovna znamka Modra številka Telekoma Slovenije.
  • SiOL je prvič predstavil projekt interaktivne televizije prek internetnega protokola. SiOL TV je naročnikom ADSL na širšem območju Ljubljane omogočil spremljanje 110 TV-programov prek širokopasovnega dostopa.
  • Najpomembnejše smeri delovanja so bile v izgradnji konvergenčne infrastrukture za povezovanje mobilnosti in interneta.
  • Mobitel in SiOL sta predstavila nacionalni projekt javne brezžične komunikacije Neo WLAN, ki združuje mobilne in stacionarne prenose podatkov.
  • Mobitel je predstavil multimedijski portal Planet, uvedel pošiljanje razglednic MMS, med prvimi v Evropi in na svetu je uvedel storitve UMTS ter skupaj z NKBM podpisal partnersko pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju mobilnega plačevanja.
Slika:Sirokopasovni 2.png
Deleži operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa po številu priključkov[4]

2004

  • Telekom Slovenije je uvedel telekomunikacijski sistem na temeljih internetnega protokola (IP-telefonijo) prvemu naročniku – Kapitalski družbi, obenem pa je pripravil celotno strategijo uvajanja telefonije IP.
  • V promet je vključena prva mednarodna brezplačna številka 0800, ki je omogočila brezplačne klice iz [[Italija|Italije] – tako iz fiksnega kot iz mobilnih omrežij, kar je omogočalo povezave tudi z operaterji iz drugih držav.
  • Pospešena so bila vlaganja v omrežje in informacijsko podporo, zlasti v prenovo sistema zaračunavanja (billing) in v razvoj aplikacij CRM, v izgradnjo jedrnega IP-omrežja in nadgrajevanje širokopasovnega

omrežja.

  • Izšel je Telefonski imenik Slovenije 2004, ki je prvič vseboval podatke o več kot milijon naročnikih Telekoma Slovenije, Mobitela, Si.mobila in Debitela.
  • SiOL je kot prvi na svetu prek spleta prenašal mednarodno strelsko tekmovanje.
  • Mobitel je v sodelovanju z družbo Petrol uporabnikom kartice Magna omogočil plačilo goriva prek mobilnega telefona, uresničil načrtovano 55-odstotno pokritje prebivalstva s signalom UMTS, kar je Mobitel takrat uvrstilo med vodilne ponudnike storitev tretje generacije mobilne telefonije v svetu.
  • S 1. januarjem 2004 je bila dejavnost gradnje in vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij prenesena na hčerinsko družbo GVO, d. o. o.

2005

  • Telekom Slovenije je izpeljal razvezo ADSL in ISDN in partnerski program za večjo popularizacijo širokopasovnega dostopa ADSL je privabil 20.000 novih uporabnikov ADSL.
  • Telekom Slovenije je odkupil 75-odstotni delež v družbi Avtenta.si., sistemskem integratorju.
  • Izšel je tudi prvi univerzalni Telefonski imenik Slovenije.
  • Mobitel je nadgradil storitev Uvertura, ki jo je takrat uporabljalo prek 70 tisoč Mobitelovih uporabnikov.

2006

  • Odbor za sprejem vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je družbi Telekom Slovenije izdal odločbo o sprejemu delnic družbe v borzno kotacijo. Telekom Slovenije je s svojimi delnicami TLSG 2. oktobra 2007 začel kotirati na Ljubljanski borzi.
  • Že v začetku leta je Telekom Slovenije uradno uvedel širokopasovno tehnologijo ADSL 2+, ki teoretično omogoča višjo hitrost prenosa podatkov v smeri proti uporabniku in obratno. To je bilo zlasti zanimivo za potrebe Triple-Playa (storitev trojček) ter prenašanja multimedijskih vsebin in internetne televizije.

Telekom Slovenije je v promet vključil 10-gigabitno ethernetno povezavo na hrbteničnem omrežju IP med Ljubljano in Mariborom ter 10-gigabitno mednarodno povezavo z Nemčijo.

  • Agencija za pošto in elektronske komunikacije je Telekomu Slovenije podelila koncesijo za WiMAX. To je brezžična dostopovna tehnologija, ki med drugim omogoča brezžični širokopasovni prenos prometa tipov Ethernet, IPv4/IPv6 in ATM.
  • Telekom Slovenije je z nakupom makedonskega internetnega ponudnika On.net začel uresničevati svojo strateško odločitev o širjenju na tuje trge. Podpisana je bila tudi pogodba o nakupu 75-odstotnega deleža v podjetju Ipko Net, LLC, s Kosova, ki je največji alternativni ponudnik internetnih storitev na Kosovu.
  • Telekom Slovenije je od podjetja Sinfonika prevzel družbo Blic.net, največjega alternativnega ponudnika internetnih storitev v Republiki Srbski v BiH.
  • SiOL je kot ekskluzivni nosilec pravic za javno predvajanje svetovnega nogometnega prvenstva v Sloveniji začel s premiernim predvajanjem vsebin z visoko ločljivostjo (HD).
  • Z odkupom še dodatnega 24,975-odstotnega deleža družbe Avtenta.si je Telekom Slovenije postal njen edini družbenik.
  • S 1. januarjem so slovenski mobilni operaterji, med njimi tudi Mobitel, omogočili prenosljivost mobilnih številk, z novim letom pa je začela delovati tudi novoustanovljena družba Teledat, d. o. o., ki je izdala nov Telefonski imenik Slovenije na zgoščenki.
  • Mobitel je naročnikom Mobitel GSM/UMTS zagotovil gostovanje WLAN na več kot 4.800 vstopnih točkah v 36 državah sveta in predstavil tudi HSDPA – nadgradnjo omrežja Mobitel UMTS, ki omogoča megabitne prenosne hitrosti.
  • Družba GVO je prejela certifikat vodenja kakovosti ISO 9001:2000 in kot prva v Sloveniji začela uvajati tehnologijo mikrocevk in mikrokablov v kabelskih optičnih omrežjih.
Slika:Iptv 2.png
Tržni deleži ponudnikov IPTV storitev[5]

2007

  • Telekom Slovenije je komercialno uvedel širokopasovno tehnologijo druge generacije VDSL2 in tako dopolnil dotedanjo ponudbo tehnologij iz nabora xDSL.
  • Družba je začela z množično gradnjo optičnih dostopovnih krajevnih omrežij v tehnologiji FTTH (Fiber to the Home). Šlo je za pomemben razvojni in tehnološki prehod z bakrenih na optična omrežja, ki imajo v primerjavi s prvimi veliko prednosti, kot so večja zanesljivost, kakovost in hitrost delovanja ter možnost dodatnih storitev.
  • Preizkusno je bil prvi naročnik vključen na omrežje WiMax.
  • Telekom Slovenije je marca 2007 pripojil SiOL nazaj k matični družbi.
  • Telekom Slovenije je prejel najvišji okoljski standard ISO 14001:2004.
  • Telekom Slovenije in Mobitel sta prejela naziv Superbrands in tako potrdila svoje mesto med najmočnejšimi blagovnimi znamkami. Telekom Slovenije, SIOL in Mobitel so prejeli tudi naslov Trusted Brands – zaupanja vredna blagovna znamka.
  • Telekom Slovenije in Teledat sta predstavila nov izdelek bizi.si, izčrpno in uporabno poslovno podatkovno bazo na spletu, namenjeno poslovnim uporabnikom. Teledat je uporabnikom ponudil možnost iskanja in prejemanja informacij o telefonskih naročnikih prek sporočil SMS – storitev 1188SMS. Teledat je ob izidu TIS-a 2008 prvič ponudil TIS tudi na mobilniku – tis.telekom.si/wap.
  • Družba Mobitel je med prvimi operaterji na svetu uvedla digitalna potrdila na mobilnikih (WPKI).
  • Kosovska agencija za telekomunikacije je podelila licenco za drugega mobilnega operaterja na Kosovu družbi Ipko, ki je v večinski lasti Telekoma Slovenije.
  • S podpisom pogodbe so se uspešno zaključila pogajanja za nakup polovičnega deleža v Gibraltarskem Gibtelecomu.
  • Zaključil se je nakup 75-odstotnega deleža podjetja Interseek iz Ljubljane ki je lastnik slovenskega spletnega iskalnika Najdi.si in podobnih iskalnikov Pogodak na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in BiH. Podpisani sta bili še pogodbi o nakupu 70-odstotnega deleža v podjetju Aneks v Republiki Srbski v BiH in o nakupu 75-odstotnega deleža v AOL SP (Albanian Online Service Provider) iz Tirane, ki je eden vodilnih alternativnih ponudnikov internetnih in komunikacijskih storitev v Albaniji.

2008

  • Število širokopasovnih priključkov se je v primerjavi z letom prej povečalo za 47.703 (od tega za 14.402 na medoperaterskem trgu). Število priključkov klasične glasovne telefonije se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 91.669.
  • Akcija Telekoma Slovenije, d. d., TI SI, s katero je družba od sredine oktobra 2007 promovirala SiOL TV ter multimedijske vsebine in storitve, se je zaključila z izborom zmagovalca TI SI faca. Portal TI SI je med akcijo zabeležil več kot 100.000 obiskovalcev, ki so skupaj oddali več kot 17.500 glasov za svoje favorite.
  • Telekom Slovenije, d. d., je slovesno prevzel okoljski certifikat - eko standard ISO 14001:2004. Ob tem se je družba zavezala, da bo do leta 2010 sorazmerno zmanjšala porabo energije za 5 odstotkov.
  • Svoja vrata je odprl BrihtaLab, razvojno-testni laboratorij Telekoma Slovenije, d. d.
  • Telekom Slovenije, d. d., je uvedel novo spletno storitev SiOL PlaC za shranjevanje in izmenjavo multimedijskih vsebin ter datotek.
  • Po podatkih meritve MOSS o obiskanosti slovenskih spletnih mest, ki je bila izvedena aprila 2008, je bil iskalnik Najdi.si najbolj obiskana slovenska spletna stran z mesečnim dosegom 765.595 slovenskih uporabnikov oziroma 68 odstotkov vseh uporabnikov interneta v Sloveniji. Nepremičninski oglasnik Nepremičnine.net je bil uvrščen na 22. mesto (mesečni doseg 101.515 uporabnikov), spletni servis Shrani.si pa na 26. mesto (mesečni doseg 90.935 uporabnikov).
  • Bonitetna hiša Moody's je objavila novo bonitetno poročilo za Telekom Slovenije, d. d., in potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja na ravni A3.
  • Telekom Slovenije, d. d., je marca oddal zavezujočo ponudbo za nakup drugega največjega makedonskega mobilnega operaterja Cosmofon, zmagovalec razpisa za podelitev UMTS licence na makedonskem trgu.
  • Področje vsebin je v Skupini Telekom Slovenije združeno v skupini Interseek, ki upravlja z blagovnimi znamkami Interseek.com, Najdi.si, Nepremicnine.net, Novogradnje.si, Avtooglasnik.com, Bistreglave.com, Shrani.si, Simpatije.com in Adpartner.si.
  • Aneks, d. o. o., je kupil 100-odstotni lastniški delež pomembnega operaterja kabelske televizije Netkom, d. o. o., s čimer si je Telekom Slovenije, d. d., utrdil svoj tržni položaj v Bosni in Hercegovini.
  • Telekom Slovenije, d. d., in Mobitel, d. d., sta postala zaupanja vredni blagovni znamki Trusted Brand. Telekom Slovenije, Mobitel, Najdi.si in SiOL pa so prejeli naziv Superbrand.
  • Septembra je bil pred poslovno stavbo Telekoma Slovenije, d. d., velik koncertni spektakel Vesolje veselja. Nastopili so Murat & Jose, Siddharta, Billysi in Gorillaz Sound System. Obiskalo ga je več kot 20.000 gledalcev, na spletu pa še dodatnih 10.000.
  • Telekom Slovenije, d. d., je z Abanko predstavil partnerski pilotski projekt e-račun.
  • Telekom Slovenije, d. d., in Mobitel, d. d., sta prejela certifikat Družini prijazno podjetje.
  • Mobitel, d. d., je gluhim in naglušnim s posebno ponudbo prek videotelefonije v svojem omrežju omogočil brezplačno sporazumevanje v znakovnem jeziku.
  • Mobitelovi centri so se razširili s ponudbo Teletrgovin. Uporabnikom je na enem mestu na voljo vse, kar je povezano s ponudbo mobilnih komunikacij, fiksne telefonije, interneta in SiOL televizije.
  • Mobitel, d. d., je uporabnikom komercialno ponudil četverčka, celovito ponudbo telekomunikacijskih storitev. Blagovna znamka M4 zajema enoten paket storitev Mobitel GSM/UMTS, širokopasovni SiOL internet, telefonijo SiOL in SiOL TV.
  • Mobitel, d. d., je z ministrstvom za javno upravo predstavil dve novi storitvi klicnega centra: Halo uprava in Halo inšpekcija, ki uporabnikom 24 ur na dan nudita splošne informacije o storitvah javne uprave.
  • Mobitel, d. d., je uporabnikom ponudil novo storitev M:Konferenca, ki omogoča sestanke v živo prek mobilnega ali stacionarnega telefona.
  • Zemljevid Najdi.si je od februarja na voljo tudi prek mobilnih telefonov.
  • Intenzivne aktivnosti za nakup mobilnega operaterja Cosmofon v Makedoniji.

2009

  • Telekom Slovenije, d. d. in Mobitel, d. d., sta prejela priznanje uglednega delodajalca za leto 2009.
  • Hčerinska družba On.net, d. o. o. je kot edini ponudnik zaprosila za pridobitev licence DVB-T v Makedoniji.
  • Družba Aneks d. o. o., je predstavila najnovejšo storitev digitalno televizijo Blic TV.
  • Makedonski One, d. d., je ponudil storitev za preverjanje količine internetnega prometa.
  • Telekom Slovenije, d. d., je predstavil temeljito prenovljeno ponudbo in na trgu uvedel novo uporabniško izkušnjo, poenostavljene postopke naročanja ter preglednejši nabor širokopasovnih storitev.
  • Avtenta.si, d. o. o., je prva opravila akreditacijo storitve sihramba.eu in s tem uspešno izpolnila vsa določila aktualne arhivske zakonodaje.
  • Družba Ipko, d. o. o., je preklopila iz analognega na digitalni prenos televizijskega signala.
  • Blagovne znamke Telekom Slovenije, SiOL in Mobitel so ponovno prijele priznanje »Superbrands«.
  • Mednarodna bonitetna agencija Moody's Investors service je potrdila obstoječo dolgoročno oceno kreditnega tveganja na ravni "A3", ki jo je družba prvič pridobila aprila 2007.
  • Telekom Slovenije, d. d., Mobitel, d. d., in Planet 9, d. o. o., so med prvimi operaterji v Evropi uvedli sistem spletne televizije SiOL iO. Storitev omogoča spremljanje linearne televizije preko spleta, dostop do vsebin na zahtevo in živih videoposnetkov iz različnih krajev.
  • Na 15. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije, d. d., so bili izvoljeni novi člani nadzornega sveta, predstavniki kapitala.
  • GVO, d. o. o., je začel za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v Mislinjski in Dravski dolini, kjer je z nepovratnimi sredstvi soudeležena tudi Evropska unija.
  • Družba Ipko, d.o.o., je predstavila najnovejši izdelek, družinski paket TRIO, ki je kombinacija interneta, digitalne televizije in fiksne telefonije vsev enem paketu in na enem računu.
  • Izšel je nov Telefonski imenik Slovenije na zgoščenki in na spletu z izboljšanim iskalnikom ter vrsto naprednih orodij za poslovne uporabnike.
  • Telekom Slovenije, d. d., je uporabnikom SiOL TV ponudil nove TV programe, SiOL TV pa je s prvim julijem na voljo v treh programskih paketih.
  • Telekom Slovenije, d. d., je z Abanko, d. d., in NLB, d. d., uvedel e-račun, ki uporabnikom omogoči časovne in materialne prihranke in povečuje njihovo okoljsko odgovornost.
  • Mobitel, d. d., je omogočil uporabo sistema Moneta tudi uporabnikom Simobila, d. d., in plačevanje na Petrolovih prodajnih točkah.
  • Dne 30.6.2009 je potekala 16. skupščina družbe Telekom Slovenije, d. d. Na zunanji presoji ravnanja z okoljem je Slovenski inštitut za kakovost podelil 13 priporočil in ni ugotovil nobenega neskladja.
  • Telekom Slovenije, d. d., je dobil mednarodni certifikat Sveta FTTH, ki potrjuje, da njegovo optično omrežje ustreza mednarodnim priporočilom in standardom tega sveta. Ipko Telecommunications, d. o. o., je uradno predstavil paket DUO (digitalno kabelsko televizijo in internet).
  • Telekom Slovenije, Mobitel in SiOL so že drugo leto zapored prejeli priznanje zaupanja vrednih blagovnih znamk Trusted Brand. Telekom Slovenije, d. d., se je uvrstil v finale nagrade Portal, ki jo Ljubljanska borza podeljuje za kakovostno in korektno obveščanje s strani izdajateljev prve in standardne kotacije.
  • Mobitel, d. d., je pripravil posebno akcijo za obstoječe in nove polnoletne naročnike Itak paketov, ki je trajala do konca leta 2009 novo rešitev M:Medij za podjetja, ki omogoča dvosmerno komuniciranje s strankami prek SMS in MMS sporočil.
  • Agencija za pošto in elektronske komunikacije je izbrala Telekom Slovenije, d. d., in Teledat, d. o. o., za izvajalca univerzalnih storitev s področja fiksne telefonije in storitev telefonskega imenika za obdobje petih let.
  • Mednarodna bonitetna agencija Moody's Investors service je Telekomu Slovenije, d. d., dodelila eno stopnjo nižjo dolgoročno oceno kreditnega tveganja Baa1, kar je deloma posledica negotovosti, povezane s prehodom na konvergenčno strategijo, okrepljenega konkurenčnega in regulativnega pritiska ter trenutnega vpliva makroekonomskega okolja.
  • Cosmofon in On.net, d. o. o. Skopje sta predstavila One – novo blagovno znamko, pod katero bosta delovala in konsolidirala svoj položaj v okviru Skupine Telekom Slovenije.
  • One je prebivalcem Makedonije predstavil prvo brezžično digitalno televizijo – Boom TV.
  • Avtenta.si, d. o. o., je postala EMC Velocity Affiliate Partner. S pridobljenim partnerstvom ponuja celotno paleto produktov in rešitev s področja shranjevanja podatkov.
  • Telekom Slovenije, d. d., je javno objavil in zaključil izdajo obveznic v vrednosti 300 milijonov evrov.
  • Nadzorni svet Telekoma Slovenije, d. d., je imenoval Ivico Kranjčevića za predsednika uprave družbe, z začetkom mandata 13. marca 2010.

Strateški cilji in usmeritve

Telekom Slovenije v razvoju svojih storitev daje glavni poudarek na širokopasovne in konvergenčne fiksne, mobilne in kombinirane storitve ter na razvoj multimedijskih vsebin. Med ključnimi usmeritvami ostaja širitev poslovanja na tuje trge – predvsem na IKT trge jugovzhodne Evrope in Sredozemlja.

Izpad prihodka iz klasičnih govornih telefonskih storitev na maloprodajnem trgu nadomešča z razvojem prostočasnih in poslovnih vsebin.

Lastniška struktura in trgovanje z delnicami

Slika:Lastniska struktura.png
Lastniška struktura 31. decembra 2009.[6]

Na zadnji dan v letu 2008 je imela družba Telekom Slovenije v delniški knjigi vpisanih 12.991 delničarjev. Največji lastnik družbe je Republika Slovenija z 52,54% deležem, sledita ji Slovenska odškodninska družba (14,25%) in Kapitalska družba s Prvim pokojninskim skladom (7,36%), ki sta prav tako v lasti Republike Slovenije. Nazorna predstavitev delničarjev na dan 31.12.2008 se nahaja v spodnjem grafu.

Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa SBI20 in slovenskega indeksa blue chip SBITOP.

Z delnicami družbe je bilo v letu 2007 ustvarjenih 272,62 milijona evrov prometa. Ob tem so upoštevani tudi prijavljeni posli s svežnji, ki se sklepajo zunaj borznega trga.

Druga slika na desni strani prikazuje primerjavo gibanja cene delnice Telekoma Slovenije (TLSG) z gibanjem indeksa SBI20 v letu 2009.

Slika:Gibanje indeksa.png
Primerjava gibanja tečaja TLSG z gibanjem indeksa v letu 2009[7]

Delnica družbe Telekom Slovenije, d. d., je bila v letu 2008 kljub finančni krizi in splošnemu padanju tečajev še vedno med najzanimivejšimi za vlagatelje. Kljub zmanjšanemu zaupanju vlagateljev je bila TLSG druga najprometnejša delnica na Ljubljanski borzi, kar se je izrazilo tudi v povečanju števila delničarjev.

Ljubljansko borzo vrednostih papirjev je zaznamovalo hudo padanje tečajev vseh delnic. Posledično se je znižal tudi glavni delniški indeks SBI20, in sicer za 67,5 odstotka. Trendom je sledila tudi delnica TLSG, ki je v primerjavi z začetkom leta zabeležila 71-odstotno znižanje vrednosti. Zadnji trgovalni dan v letu je tako zaključila pri višini 118,60 evra na delnico. Kljub temu je bila delnica druga najbolj prometna na borzi, z njo pa je bilo ustvarjenih za 78,9 milijona evrov prometa. Padec vrednosti delnice lahko pripišemo predvsem močnim pretresom v svetovnem gospodarstvu in nekoliko tudi nezaključenemu postopku prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije, d. d. Psihološki učinki krize, ki so bili večji kot realni ekonomski učinki, so povzročili negotovost med vlagatelji in usihanje naložbenih aktivnostih. Poglobitev globalne finančne krize proti koncu obravnavanega obdobja je tečaj delnice družbe še dodatno oslabil.

Organizacija

Organizacijska struktura Skupine Telekoma Slovenije

Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in odvisne (hčerinske) družbe, v katerih ima obvladujoča družba večinoma večinski lastniški delež ali večino glasovalnih pravic.

V Skupino Telekom Slovenije spadajo naslednje družbe (31.12. 2009):

  • Telekom Slovenije,
  • Mobitel,
  • GVO,
  • Avtenta.si,
  • Najdi.si,
  • Planet 9,
  • IPKO (Kosovo),
  • ONE in On.net (Makedonija),
  • Aneks (Republika Srbska),
  • Gibtelecom (Gibraltar),
  • Primo (Albanija).

Uprava

Družbo Telekom Slovenije vodi petčlanska uprava, ki jo sestavljajo predsednik uprave Ivica Kranjčević ter člani mag. Zoran Vehovar, dr. Joško Peterlin, Marko Boštjančič in Darja Senica.

  • Ivica Kranjčević, je bil za predsednika uprave je bil imenovan 13. marca 2009. Je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Z nekdanjim sistemom PTT oz. Telekomom Slovenije, d.d. in s hčerinsko družbo Mobitel, d.d., ga povezuje pomemben del njegove poslovne kariere, znotraj katere je vodil področja, povezana s tehniko, tehnologijo in informatiko.
  • Mag. Zoran Vehovar, član uprave. Magister elektrotehnike in diplomirani inženir elektrotehnike prihaja iz Mobitela, d.d., kjer je zadnjih 14 let vodil različne organizacijske enote s področja mobilnih komunikacij. Kot strokovnjak je predaval na domačih in tujih strokovnih srečanjih in konferencah. Svoj mandat je pričel s 1. majem 2010.
  • Marko Boštjančič, član uprave, kot univerzitetni diplomiran pravnik, ki svojo poslovno kariero deluje v telekomunikacijah. Prihaja iz mobilnega operaterja Bmobile (SI) Limited, kjer je bil glavni finančni direktor in odgovoren za operativo. Svoj mandat je pričel s 1. majem 2010.
  • Dr. Joško Peterlin, član uprave. Svojo poslovno pot je pričel v Drogi, d. d., kjer je napredoval vse od referenta v financah do namestnika predsednika in člana uprave za področje financ, računovodstva, informatike in povezana podjetja. Mandat pričenja s 1. junijem 2010.
  • Darja Senica je članica uprave in delavska direktorica od aprila 2006. Je diplomirana ekonomistka s 25-letnimi delovnimi izkušnjami. V nekdanjem PTT podjetju Celje oziroma Telekomovi poslovni enoti v Celju je opravljala dela na področju financ, investicij in komerciale

Nadzorni svet

Nadzorni svet sestavljajo predstavniki kapitala, predsednik mag. Tomaž Berginc, podpredsednik dr. Tomaž Kalin ter člani mag. Ciril Kafol , dr. Zvonko Kremljak, dr. Marko Hočevar in dr. Jaroslav Berce.

Predstavniki zaposlenih: Martin Gorišek, Milan Richter in Branko Sparavec.

Zaposleni

V Skupini Telekom Slovenije je bilo 31. decembra 2009 5.5145 zaposlenih. V primerjavi z letom 2008 se je število zaposlenih povečalo za 477 zaposlenih, predvsem zaradi hitre rasti družb v Jugovzhodni Evropi.

Struktura zaposlenih po družbah v Skupini Telekom Slovenije

Slika:Struktura zaposlenih.png
Struktura zaposlenih po družbah v Skupini Telekom Slovenije[8]









Odgovornost

Slika:Sponzorstva donacije.png
Razporeditev sponzorstev in donacij[9]

Telekom Slovenije je pokrovitelj več organizacij, prireditev in posameznikov. Na seznamu so: poleti v Planici, kolesarska dirka po Sloveniji, Zlata Lisica v Mariboru, Biatlon na Pokljuki, Nogometna zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Alpine Ski Pool, Nordic Ski Pool, Kajakaška zveza, Union Olimpija, jadralec Vasilij Žbogar, Tehniški muzej Slovenije, Hiša eksperimentov, Slovenska marketinška konferenca - SMK, Slovenski oglaševalski festival - SOF, strokovno sodelovanje z Inštitutom in akademijo za multimedije iz Ljubljane, akcija Danes sem slišala tvoj srček, TG), Festival Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Škocjanske jame, SNG Maribor, Prešernovo gledališče Kranj.

Finančni rezultati

Ključni kazalniki poslovanja Skupine Telekom Slovenije

(v mio EUR / v %) Leto 2007 Leto 2008 Indeks 08/07 Indeks 09/08
Poslovni prihodki 787,2 851,7 108 101
EBITBA 298,2 312,2 105 86
EBITBA stopnja 37,9% 36,7% 97 85
EBIT 136,4 128,5 94 50
Donosnost prodaje - RoS (EBIT/prihodki od prodaje) 17,5% 15,3% 87 50
Čisti dobiček 88,4 86,0 97 29
Sredstva 1.740,5 1.788,4 103 110
Dobičkonostnost sredstev - RoA (čisti dobiček/povprečna sredstva) 5,5% 4,9% 89 27
Kapital 1.062,7 1.065,7 100 98
Razmerje med dolgim in lastniškim kapitalom 63,8% 67,9% 107 89
Dobičkonostnost kapitala - RoE (čisti dobiček/povprečni kapital) 9,0% 8,4% 94 29
Neto finančni dolg (NFD) 310.6 380,0 122 155
NFD/EFITBA 1,0 1,2 117 181
Cena delnice v EUR 414,2 118,6 29 -
Tržna kapitalizacija 2.707,0 775,1 29 -
Investicije (CAPEX) 312,9 253,3 81 73
EBITDBA - CAPEX -14,7 58,9 - 141
Delež (EIBITBA-CAPEX) v EBITBA -4,9% 18,9% - 164
Število zaposlenih 4.395 4.668 106 -

Opombe in viri

Zunanje povezave

Glej tudi