Velika listina svoboščin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:44, 15. junij 2010

Velika listina svoboščin ([[[latinščina|latinsko]] magna carta libertatum sli Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, katere je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele. Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede vprašanja kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene pravne postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje zakon. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Kralj je listino podpisal pod pritiskom baronov.

Vsebina

Listina je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov.

Velik del listine je bil prepisan iz Listine svoboščin kralja Henrika I., izdani ob njegovi zasedbi prestola v letu 1100. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in plemiči. Zagotavljala jim je določene svoboščine. Sestavljalo jo je 63 členov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji.

Zunanje povezave

moderni angleški prevod s kratkim komentarjem

Ta članek o pravu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-[[Slika:Magna_Carta.jpg|thumb|right|Magna Charta]]
+[[Slika:Magna_Carta.jpg|thumb|right|300px|Magna Carta]]
-'''Velika listina svoboščin''' ([[latinščina|latinsko]] ''Magna charta libertatum'') je [[listina]], ki je nastala v [[Anglija|Angliji]] leta [[1215]], ki omejuje moč [[Angleži|angleških]] [[monarh]]ov, katere je v času nastanka listine predstavljal [[kralj]] [[Ivan Brez dežele]] (''John Lackland''). Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in [[papež]]em ter angleškimi [[baron]]i glede vprašanja kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene [[pravo|pravne]] postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje [[zakon]]. Bila je prvi korak v dolgotrajnem [[zgodovina|zgodovinskem]] procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Kralj je listino podpisal pod pritiskom baronov.
+'''Velika listina svoboščin''' ([{{jezik-la|magna carta libertatum}} sli ''Magna charta libertatum'') je [[listina]], ki je nastala v [[Anglija|Angliji]] leta 1215 in ki omejuje moč angleških [[monarh]]ov, katere je v času nastanka listine predstavljal [[kralj]] [[Ivan Brez dežele]]. Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in [[papež]]em ter angleškimi [[baron]]i glede vprašanja kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene [[pravo|pravne]] postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje [[zakon]]. Bila je prvi korak v dolgotrajnem [[zgodovina|zgodovinskem]] procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Kralj je listino podpisal pod pritiskom baronov.
 == Vsebina ==
 Listina je zagotavljala določene angleške [[politika|politične]] svoboščine, varovala [[cerkev]] pred vplivom [[monarhija|monarhije]], preuredila zakone in [[sodstvo]] ter nadzorovala vedenje kraljevih [[uradnik]]ov.
-Velik del listine je bil prepisan iz [[Listina svoboščin|Listine svoboščin]] kralja [[Henrik I. Angleški|Henrika I.]], izdani ob njegovi zasedbi [[prestol]]a v letu [[1100]]. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in [[plemič]]i. Zagotavljala jim je določene svoboščine.
+Velik del listine je bil prepisan iz [[Listina svoboščin|Listine svoboščin]] kralja [[Henrik I. Angleški|Henrika I.]], izdani ob njegovi zasedbi [[prestol]]a v letu 1100. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in [[plemič]]i. Zagotavljala jim je določene svoboščine. Sestavljalo jo je 63 členov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja ''[[habeas corpus]]'': noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji.
-Magno Carto sestavlja 63 [[člen]]ov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja ''[[habeas corpus]]'': noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji.
 == Zunanje povezave ==