Marija Božja mati: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.946 urejanj
m galerija
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.946 urejanj
m Nestorij
Vrstica 3: Vrstica 3:
[[Bog Sin|Bog]]. Praznik '''Marije Božje matere''' obhaja [[Rimskokatoliška Cerkev]] na prvi dan v letu - [[1. januar|1. januarja]].
[[Bog Sin|Bog]]. Praznik '''Marije Božje matere''' obhaja [[Rimskokatoliška Cerkev]] na prvi dan v letu - [[1. januar|1. januarja]].


== Kaj pomeni naziv Bogorodica (Božja Mati, Mater Dei, Theotókos)==
Naziv Božja mati ([[grščina|grško]]: {{jezik-el2|Θεοτόκος}} [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na
ekumenskem koncilu v [[Efez]]u leta [[431]], neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej.
Naziv Božja mati ([[grščina|grško]]: {{jezik-el2|Θεοτόκος}} [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v [[Efez]]u leta [[431]], neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je [[Devica Marija|Marija]] tudi mati
⚫
Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil [[Nestorij]]). Po nauku, ki je bil
Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je [[Devica Marija|Marija]] tudi mati
⚫
Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil [[Nestor]]). Po nauku, ki je bil
uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani.
uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani.
[[Jezus]] je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz
[[Jezus]] je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz
Vrstica 30: Vrstica 29:
<gallery>
<gallery>
Image:Vladimirskaya.jpg|''[[Vladimirska Bogorodica]]''
Image:Vladimirskaya.jpg|''[[Vladimirska Bogorodica]]''
Image:Panachranta.jpg|''Theotokos Panachranta'', ikonopisana iz [[Gertrude Psalter|Jedertinega psaltirja]].
Image:Panachranta.jpg|''Theotokos Panachranta'', ikonopisana Bogorodica iz [[Gertrude Psalter|Jedrtinega psalterija]].
Image:Byzantinischer Mosaizist des 12. Jahrhunderts 002.jpg|''Mati Božja'', mozaik ikona, [[Hagia Sophia]]
Image:Byzantinischer Mosaizist des 12. Jahrhunderts 002.jpg|''Mati Božja'', mozaik ikona, [[Hagia Sophia|Presveta Modrost v Carigradu]]
Image:Fedorovskaya.jpg|''[[Theotokos Sv. Teodore]]''
Image:Fedorovskaya.jpg|''[[Theotokos Sv. Teodore]]''
Image:Svenskaya.jpg|''Theotokos Panachranta'' iz Svenskega samostana pri Sv. [[Alipy of the Caves|Alipij Kijevski]]
Image:Svenskaya.jpg|''Theotokos Panachranta'' iz Svenskega samostana pri Sv. [[Alipy of the Caves|Alipij Kijevski]]
Image:Gelati Theotokos.jpg| [[mozaik]] (ok. 1130), [[Gelati Monastery]], [[Georgia (country)|Georgija]]
Image:Gelati Theotokos.jpg| [[mozaik]] (ok. 1130), [[Gelati Monastery|Gelatski samostan]], [[Georgia (country)|Georgija]]
Image:vlahernskaya.jpg|[[Blachernitissa|Blačerna ikona]] Bogorodice.
Image:vlahernskaya.jpg|[[Blachernitissa|Blačerna ikona]] Presvete Bogorodice.
File:Madonna and Child (Dormition Church at Kondopoga).jpg|Marija z Otrokom u cerkvi Marijinega Vnebovzetja (1774) v: [[Kondopoga]]
File:Madonna and Child (Dormition Church at Kondopoga).jpg|Marija z Otrokom u cerkvi Marijinega Vnebovzetja (1774) v: [[Kondopoga|Kondopogi]]
</gallery>
</gallery>


Redakcija: 08:26, 15. junij 2010

Naziv Marija Božja mati uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog. Praznik Marije Božje matere obhaja Rimskokatoliška Cerkev na prvi dan v letu - 1. januarja.

Kaj pomeni naziv Bogorodica (Božja Mati, Mater Dei, Theotókos)

Naziv Božja mati (grško: starogrško Θεοτόκος [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v Efezu leta 431, neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je Marija tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil Nestorij). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. Jezus je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz Boga Očeta in je pravi Bog Sin, v telesnem smislu pa je bil rojen iz Device Marije in zato Marija zasluži naziv Božja mati.

Marija, upodobljena kot Naša Gospa iz Guadalupe

Mater Dei je latinsko ime za slovenski naziv "Mati Božja"; nanaša se na Devico Marijo. V grščini se glasi: (grško starogrško Θεοτόκος Theotókos); v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so: slovenščina, hrvaščina, srbščina, ruščina in drugi:: Bogorodica; to pomeni: »Ona je rodila Boga«. [1]

Mati Božja in druge dogme o Mariji

Na koncu Drugega vatikanskega cerkvenega zbora [2]je papež Pavel VI. razglasil Marijo za Mater Cerkve. [3]

[[Mati Božja (Bogorodica) * to versko resnico [4] je razglasil Efeški koncil 1. januarja 431; Kalcedoski koncil je potekal leta 451 v Kalcedonu. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodica, (grško starogrško Θεοτόκος Theotókos), ampak tudi Kristo-rodica; (grško starogrško Χριστοτόκος Hristotókos) Marija je spočeta brez madeža izvirnega greha. To versko resnico je slovesno razglasil papež blaženi Pij IX. decembra; 1854; štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v Lurdu, kjer je ta resnica prišla do izraza. [5] Versko resnico o Marijinem Vnebovzetju je razglasil papež Pij XII. 15. avgusta 1950.

Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati?

V Credu (»Credo in unum Deum« Symbolum Apostolicum, Apostolski simbol, Apostolska vera ali veroizpoved) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu: „Rojen iz Marije Device ”. Kot mati Božjega Sina je Marija Mati Boga. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (Λογος Logos-Beseda) po Svetem Duhu.[6] Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk: [7]

References

  1. ↑ Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope: Ciril in Metod
  2. ↑ 1962-1965
  3. ↑ Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenj«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjano. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.
  4. ↑ namesto dogmo, ki ima malo negativen prizvok, rajši uporabljamo slovensko besedo: verska resnica
  5. ↑ To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na Prvem vatikanskem koncilu versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »ex cathedra« uči verske in nravne resnice
  6. ↑ Denz. 113.
  7. ↑ Denz. 148, 218, 290.

External links

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marija_Božja_mati&oldid=2314998«