Evangeličanska cerkev, Murska Sobota

Evangeličanska cerkev, Murska Sobota

Evangeličanska cerkev je v mestu Murska Sobota in mestni občini Murska Sobota.

Cerkvene občine

Tudi murskosoboška cerkvena občina se je začela organizirati in razvijati po uveljavitvi tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. Na področju današnje soboške evangeličanske cerkvene občine so nastale tri samo­stojne evangeličanske cerkvene občine: tišinska, soboška in martjan­ska. Od nekdanje martjanske cerkvene občine pripada danes samo majhen del k soboški, večji del k moravski in puconski cerkveni občini.

V 16. stoletju sta bila pravica in oblast nad podložniki večinoma v rokah veleposestnikov, grofov in plemičev. Na območju soboške cerkvene občine so v tem času živele tri grofovske družine: v Murski Soboti grof Szechy, na Tišini in na Petanjcih gornjelendavska grofovska družina Nadasdy in v Rakičanu grof Batthyany. Vse tri družine so se opredelile za reformacijo. Leta 1604 je soboška cerkvena občina doživela hud udarec. Od leta 1526 so tudi naši kraji bili pod turško oblastjo. Madžarski vojaki, ki so bili na poti proti Dunaju, so neke noči napadli Soboto, turško vojsko so pregnali, mesto pa požgali. Vse hiše, med katerimi je bilo tudi evangeličansko župnišče so pogorele do tal, ostala naj bi samo evangeličanska cerkev, ki je stala na mestu današnje rimokatoliške cerkve.

Iz zapisnika vizitacije iz leta 1627 je razvidno, da so se cerkvene občine na področju današnje soboške cerkvene občine dobro utrdile in razvijale, ter bile bogate v duhovnem življenju.

Odvzem cerkva

Leta 1643 je pomenilo za soboško evangeličansko cerkveno občino velik udarec. Sin znane evangeličanske grofovske družine Ferenc Nadasdy je zatajil vero svojih prednikov in prestopil v rimokatoliško vero. V začetku leta 1644 se je poročil z bogato grofico, Julijo Eszterhazy. To mu je bilo dovoljeno pod pogojem, da prestopi v katoliško vero. Po prestopu je Nadasdy vneto preganjal svoje prejšnje verske brate in jim odvzel cerkve. Po odvzemu cerkva so evangeličanske vernike na različne načine prisiljevali naj zatajijo svojo vero. V Soboti je mestna oblast izdala odlok, po katerem se evangeličani tu več ne smejo zadrževati. Kdor je hotel ostati v Soboti, je moral prestopiti v rimokatoliško cerkev.

Vračanje vernikov in gradnja cerkve

Evangeličani so se v Soboto pričeli ponovno priseljevati šele pozno po tolerančnem patentu Jožefa II. (1781). Po tolerančnem patentu so evangeličani ponovno začeli razmišljati o ustanavljanju cerkvenih občin. Leta 1783 je bila ustanovljena evangeličanska cerkvena občina v Puconcih, h kateri so spadali tudi verniki bivše soboške cerkvene občine. Oddaljenost evangeličanskih vernikov iz obmurskih vasi do cerkve in šole v Puconcih je bila prevelika. Nekateri otroci so hodili v katoliške šole.

Leta 1900 so postali samostojna cerkvena občina, 13. maja 1909 pa je bil položen temeljni kamen za cerkev. Iz Šoprona sta prispela 21. aprila 1910 dva nova zvonova, ki sta bila 1. maja istega leta predana svojemu namenu. Cerkev v novogotskem stilu, po načrtih Ernoja Gerely-ja, arhitekta iz Budimpešte je bila zgrajena. Blagoslovitev in otvoritev je bila 18. septembra 1910.

Leta 1917 je cerkvena občina s svečano božjo službo in svečanim občnim zborom proslavila 400 let reformacije. V letu 1926 je bilo za orgle kupljenih 49 novih piščali, prejšnje so rekvirirali med vojno. Istega leta je v župnišču zasvetila električna luč, v cerkvi pa leta 1928. Evangeličanska šola je dala leta 1928 svoje prostore v najem gimnaziji. V letu 1969 so obnovili fasado na cerkvi in popravili streho.

Zgradbe v podružnicah

Verniki župnijskih podružnic so si zgradili zvonike in v njih namestili zvonove v Kupšincih, Veščici, Martjancih in Nemčavcih. V prizidkih so navadno namestili mrtvaške vozove in svetilke s svečami, s katerimi so ob pogrebu spremljali mrtvaški voz. Namen zvonikov je bil, da so v njih zvonili za jutranje, opoldanske in večerne molitve, ter da so z zvonenjem oznanjali in še sedaj oznanjajo smrt kakega vaščana ali vaščanke.

Socialni položaj vernikov

Ob ustanovitvi soboške evangeličanske cerkvene občine so poleg nekaj inteligence, ki je bila zelo aktivna, ter ob nekaj premožnejših meščanih, obrtnikih in delavcih, bili verniki večinoma kmečkega stanu. Ta sestav se je v teku let vedno bolj spreminjal. Pred II. svetovno vojno je bilo med evangeličani že nekaj več delavcev, ki so bili večinoma zaposleni v tovarni mesnih izdelkov » Benko« in v tekstilnih tovarnah Šiftarja in Cvetiča.

Po II. svetovni vojni pa je zelo naraslo število zaposlenih - od katerih je večina takih, ki so se doma še dodatno ukvarjali s kmetijstvom, zaposlili pa so se v tekstilni tovarni » Mura«, v tovarni mesnih izdelkov, pri kmetijskem kombinatu » ABC POMURKA«, v gradbenih in drugih podjetjih, v uradih in trgovinah v Murski Soboti. Z zaposlitvijo se je dvignil tudi življenjski standard vernikov. S pospešenim razvojem kmetijstva se je dvignil v zadnjih 15 letih tudi standard kmetov.

Arhitektura cerkve

Neogotska cerkev je bila zgrajena leta 1910 po načrtih madžarskega arhitekta Ernoja Gereya. Tudi notranjščina je neogotska in je poslikana v madžarskem duhu. Oltar s sliko Snemanje s križa, je naslikal Jeno Bory.

Viri

• Kerčmar Vili : Evangeličanska cerkev na Slovenskem(COBISS)
• »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4152«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi

• Galerija sakralnih objektov v Prekmurju
• Ivan Salasegi
• Števan Kovatš

Zunanje povezave

• Geopedia.si: Evangeličanska cerkev, Murska Sobota