Cvetko Zagorski: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m + predloga
Grejo (pogovor | prispevki)
m zunanja povezava
Vrstica 55: Vrstica 55:


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*{{SBL|id=4671}}
*[http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp43/levde43/vnebo43.htm Revija SRP 43/44 - Ob novi knjigi Cvetka Zagorskega]
*[http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp43/levde43/vnebo43.htm Revija SRP 43/44 - Ob novi knjigi Cvetka Zagorskega]
*[http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20060902&pa=17&ty=htmll Novica o smrti Cvetka Zagorskega]
*[http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20060902&pa=17&ty=htmll Novica o smrti Cvetka Zagorskega]

Redakcija: 10:54, 11. junij 2010

Cvetko Zagorski, slovenski književnik, časnikar in prevajalec, * 22. marec 1916, Jesenice, † 2. september 2006.

Življenjepis

Cvetko Zagorski se je rodil med 1. svetovno vojno. Kmalu se je skupaj s starši preselil v Maribor, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. V Mariboru je bil pred 2. svetovno vojno zaradi levičarske usmerjenosti izključen iz gimnazije. V neprijaznem in nespodbudnem okolju je že kot otrok postal zelo kritičen in občutljiv, zgodaj pa se je začel zanimati za socialna in narodna vprašanja. Ob začetku 2. svetovne vojne se je umaknil pred gestapom v Ljubljano, kjer se je pridružil Osvobodilni fronti. Poleti 1943 je odšel v partizane. Odtlej se je preživljal s časnikarstvom. V letih od 1949 do 1951 je bil zaprt na Golem otoku. Že v gimnaziji se je ukvarjal z novinarstvom in literarnimi poskusi, kasneje je objavljal prozo in poezijo v mnogih revijah in časnikih. Deloval je v uredništvih Slovenskega poročevalca, Mariborskega večera in založbe Kmečka knjiga.

Delo

Cvetko Zagorski sodi k tipu pravega levičarskega, socialistično ali socialdemokratsko usmerjenega pisatelja. Pesmi in pripovedi je objavljal od leta 1931; v njih je izpovedoval povezanost s socialnimi odrinjenci, povdarjal človečnost, resnicoljubnost in zvestobo samemu sebi. Pisal je pesmi za mladino, pa tudi spominsko prozo, poleg tega pa je precej prevajal iz srbohrvaščine in ruščine. V esejistični publikaciji Po koroških kolovozih (založba Drava, 1986) je razčlenil ozadja germanizacije koroških Slovencev in se solidariziral z njihovim bojem za narodne pravice. Prva pesniška zbirka je socialna in objektivistična; po vojni sta ji sledili še dve. Kot pripovednik se je posvečal predvsem kratki prozi. Motive je črpal iz spomina. Avtobiografski je tretji del Vračanja k sebi, naslovljen Lisičji čas, ki je prva slovenska avtentična romanenska pripoved o Golem otoku. Kot časnikar je objavljal splošne družene teme in literarna ter kulturna vprašanja. Pisal je pesmi in zgodbe za otroke. Uredil je nekaj časnikov in rubrik, uredil je tudi zbirko otroških pesmi.

Bibliografija

Slika:Vseopiki.JPG
Vse o piki
Slika:Zlocin.jpg
Zlocin

Pesniške zbirke

  • Bog umira (1939)
  • Molčeči svet (1966)
  • Kaplje časa (1978)

Literatura za otroke

  • Kje je Medo (1967)
  • Vse o Piki (1968)

Literatura za mladino

  • Vesela in žalostna voda (1987)
  • Zimska zgodba (1975)
  • Moj prvi prvi maj (1987)
  • Povest o dveh starih in o psu (1981)

Literatura za odrasle

  • Kaplje časa (1978)
  • In minila so leta (1954)
  • Molčeči svet (1966)
  • Zločin (1952, 1978, 1994)
  • Globoko in daleč (1982)
  • Cena ljubezni, cena prijateljstva (1996)
  • Po koroških kolovozih (1986)
  • Lisičji čas (1991)
  • Vračanje k sebi (1998)
  • Vračanje v času (1990)

Prevodi

  • Josip Kozarac, Mrtvi kapitali
  • Miroslav Krlež, Na robu pameti
  • Daniel Defoe, Robinson Crusoe

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave