Pribislav: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 20: Vrstica 20:
| place of burial=
| place of burial=
}}
}}
Knez '''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] prvi v zaporedju štirih [[Karantanija |karantanskih]] knezov iz časa med [[896]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[896]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold, mejni grof|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43. </ref>
Knez '''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] prvi v zaporedju štirih [[Karantanija |karantanskih]] knezov iz časa med [[896]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[896]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold, mejni grof|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</ref> Če je zapis ''Priwizlauga'' dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.<ref>primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.</ref>


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 34: Vrstica 34:
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica.
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica.
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. </div>
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
* Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar.</div>

==Zunanji viri==
==Zunanji viri==
<div class="references-small">
<div class="references-small">

Redakcija: 16:52, 8. junij 2010

Pribislav
Knez Karantanije
Vladanjeokrog leta 800
PredhodnikValtunk
NaslednikSemik
Rojstvo

Knez Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je kot naslednik Valtunka prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 896 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti 896 in 828 se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, ta položaj pa je izgubil že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta 800, čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.[3] Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ПРИБИ, kar po nekaterih pomeni prvi.[4] Če je zapis Priwizlauga dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.[5]

Glej tudi

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  2. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
  3. Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.
  4. Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.
  5. primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.

Viri

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar.

Zunanji viri