Pribislav: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
| place of burial= |
| place of burial= |
||
}} |
}} |
||
Knez '''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] prvi v zaporedju štirih [[Karantanija |karantanskih]] knezov iz časa med [[896]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[896]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold, mejni grof|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43. </ref> |
Knez '''Pribislav''' (v prvih zapisih kot ''Priwizlaga'', ''Priwizlauga'') je kot naslednik [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunka]] prvi v zaporedju štirih [[Karantanija |karantanskih]] knezov iz časa med [[896]] in [[828]],<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref><ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.</ref> o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti [[896]] in [[828]] se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in [[Gerold, mejni grof|Gerold]].<ref name="KM"/> Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta [[796]], zanesljivo šele od leta [[799]], ta položaj pa je izgubil že pred letom [[805]].<ref name="KM"/> Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta [[800]], čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.<ref > Herwig Wolfram (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.</ref> Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ''П<small>РИБИ</small>'', kar po nekaterih pomeni prvi.<ref>Васиљев Срасоје (1928). [http://www.rastko.rs/antropologija/vasiljev_slmitologija.pdf ''Словенса мншологија'']. Srbobran. Str. 43.</ref> Če je zapis ''Priwizlauga'' dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.<ref>primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.</ref> |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Vrstica 34: | Vrstica 34: | ||
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. |
* Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. |
||
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |
* Korošec Paola (1990). ''Alpski Slovani''. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |
||
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. |
* Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. |
||
* Šavli Jožko (2007). ''Slovenska država Karantanija''. Bilje, Studio RO-Humar.</div> |
|||
==Zunanji viri== |
==Zunanji viri== |
||
<div class="references-small"> |
<div class="references-small"> |
Redakcija: 16:52, 8. junij 2010
Pribislav | |
---|---|
Knez Karantanije | |
Vladanje | okrog leta 800 |
Predhodnik | Valtunk |
Naslednik | Semik |
Rojstvo |
Knez Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je kot naslednik Valtunka prvi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 896 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. O njegovem življenju in delovanju ne izvemo ničesar. V času kneza Pribislava Karantanijo pričnejo upravljati frankovski mejni grofje- med leti 896 in 828 se zvrstijo Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, ta položaj pa je izgubil že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino slednjega postavimo v čas približno okrog leta 800, čeprav je bil Pribislav na oblasti lahko že kar nekaj časa pred nastopom prvega frankovskega mejnega grofa, morda celo že v času Tassilovega padca.[3] Imena kot so Pribislav in Pribimir so slovanskega izvora in izvirajo iz korena ПРИБИ, kar po nekaterih pomeni prvi.[4] Če je zapis Priwizlauga dovolj natančen, morda v resnici sploh ne gre za kneza Pribislava, ampak za kneginjo Pribislavko.[5]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ↑ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
- ↑ Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Stran 181.
- ↑ Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.
- ↑ primerjaj z opombo v Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar. Str. 114.
Viri
- Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
- Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
- Korošec Paola (1990). Alpski Slovani. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
- Šavli Jožko (2007). Slovenska država Karantanija. Bilje, Studio RO-Humar.
Zunanji viri
- Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2, strani 177-187.
- Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba.
- -- (1934). Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11.
- Васиљев Срасоје (1928). Словенса мншологија. Srbobran. Str. 43.