Razkolnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slike |
Vrste razkolnosti, cepljenje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Fluorita green.jpeg|thumb|right|250px|Zeleni fluorit |
[[Slika:Fluorita green.jpeg|thumb|right|250px|Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo]] |
||
[[Slika:Biotita1.jpeg|thumb|right|250px|Biotit]] |
[[Slika:Biotita1.jpeg|thumb|right|250px|Biotit z osnovno razkolnostjo]] |
||
'''Razkolnost''' je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev. Relativna šibkost teh ravnin je posledica razporeditve [[atom]]ov in [[ion]]ov v [[kristal]]u, zaradi katere nastanejo gladke ponavljajoče se ravnine, vidne s prostim očesom in z [[mikroskop]]om.<ref name=Klein>* Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, ''Manual of Mineralogy'', 20th ed., Wiley, ISBN 0-471-80580-7</ref> |
'''Razkolnost''' je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev. Relativna šibkost teh ravnin je posledica razporeditve [[atom]]ov in [[ion]]ov v [[kristal]]u, zaradi katere nastanejo gladke ponavljajoče se ravnine, vidne s prostim očesom in z [[mikroskop]]om.<ref name=Klein>* Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, ''Manual of Mineralogy'', 20th ed., Wiley, ISBN 0-471-80580-7</ref> |
||
[[Mineral]]i imajo lahko '''zelo popolno''' (sljude), '''popolno''' (kalcit), '''jasno''' (glinenci) in '''nepopolno''' ali '''slabo''' (žveplo) '''razkolnost''' ali pa so '''brez razkolnosti''' (kremen). Minerali lahko imajo razkolnost po eni ploskvi (sljude) ali več ploskvah (kalcit). Koti med razkolnimi |
[[Mineral]]i imajo lahko '''zelo popolno''' (sljude), '''popolno''' (kalcit), '''jasno''' (glinenci) in '''nepopolno''' ali '''slabo''' (žveplo) '''razkolnost''' ali pa so '''brez razkolnosti''' (kremen). Minerali lahko imajo razkolnost po eni ploskvi (sljude) ali več ploskvah (kalcit). Koti med razkolnimi ploskvami so za mineral značilni.<ref>Minerali [http://www.geo.ntf.uni-lj.si/nzupancic/gozdarji/2-Minerali.pdf] (v slovenščini)</ref> |
||
==Vrste razkolnost== |
|||
Razkol kristalov poteka vzporedno s kristalografskimi ploskvami.<ref name=Klein/> |
|||
* '''Osnovni''' ali '''pinakoidalni''' razkol poteka vzporedno z osnovno ploskvijo kristala, se pravi s ploskvijo {001} ([[Kristalna struktura|Millerjevi indeksi]]) oziroma {0001} ([[Kristalna struktura|Bravais-Millerjevi indeksi]]). Osnovni razkol je značilen za [[sljuda|sljude]] in [[grafit]]. |
|||
* '''Kubični''' razkol poteka po ploskvah {001}, ki so v kristalih s kubično simetrijo vzporedne s ploskvami kocke. Takšen razkol dajo kockasto obliko kristalom [[halit]]a ([[kuhinjska sol]]). Popoln kubični razkol ima tudi [[galenit]]. |
|||
* '''Oktaedrični''' razkol poteka po kristalnih ploskvah {111} in v kristalih s kubično simetrijo tvori oktaedrične oblike. Popoln oktaedrični razkol imata [[diamant]] in [[fluorit]]. Oktaedrični razkol imajo tudi [[polprevodnik]]i. V kristalih z nižjo simetrijo je število ravnin {111} manjše. |
|||
* '''Dodekaedrični''' razkol poteka po kristalnih ploskvah {110} in v kristalih s kubično simetrijo tvori [[dodekaeder|dodekaedre]]. V kristalih z nižjo simetrijo je število ploskev {110} manjše. |
|||
* '''Romboedrični''' razkol poteka vzporedno s čelnimi ploskvami romboedra {1011}. Popoln romboedrični razkol imajo [[kalcit]] in drugi karbonatni minerali. |
|||
* '''Prizmatični''' razkol poteka vzporedno z vertikalno prizmo {110}. Prizmatični razkol imajo [[cerusit]], [[tremolit]] in [[spodumen]]. |
|||
==Cepljenje== |
|||
Do cepljenja pride kadar se kristal zaradi zunanje obremenitve prelomi, običajno po strukturno šibkih ravninah ali vzdolž ploskev, na katerih poteka [[dvojčičenje]]. Prelomi zaradi cepljenja imajo zelo podoben izgled kot razkoli, vendar nastanejo samo zaradi zunanje obremenitve. Primeri: [[magnetit]] ima oktaedrični razcep, [[korund]] romboedričnega, [[piroksen]]i pa osnovni razcep.<ref name=Klein/> |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 18:25, 1. junij 2010
Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev. Relativna šibkost teh ravnin je posledica razporeditve atomov in ionov v kristalu, zaradi katere nastanejo gladke ponavljajoče se ravnine, vidne s prostim očesom in z mikroskopom.[1]
Minerali imajo lahko zelo popolno (sljude), popolno (kalcit), jasno (glinenci) in nepopolno ali slabo (žveplo) razkolnost ali pa so brez razkolnosti (kremen). Minerali lahko imajo razkolnost po eni ploskvi (sljude) ali več ploskvah (kalcit). Koti med razkolnimi ploskvami so za mineral značilni.[2]
Vrste razkolnost
Razkol kristalov poteka vzporedno s kristalografskimi ploskvami.[1]
- Osnovni ali pinakoidalni razkol poteka vzporedno z osnovno ploskvijo kristala, se pravi s ploskvijo {001} (Millerjevi indeksi) oziroma {0001} (Bravais-Millerjevi indeksi). Osnovni razkol je značilen za sljude in grafit.
- Kubični razkol poteka po ploskvah {001}, ki so v kristalih s kubično simetrijo vzporedne s ploskvami kocke. Takšen razkol dajo kockasto obliko kristalom halita (kuhinjska sol). Popoln kubični razkol ima tudi galenit.
- Oktaedrični razkol poteka po kristalnih ploskvah {111} in v kristalih s kubično simetrijo tvori oktaedrične oblike. Popoln oktaedrični razkol imata diamant in fluorit. Oktaedrični razkol imajo tudi polprevodniki. V kristalih z nižjo simetrijo je število ravnin {111} manjše.
- Dodekaedrični razkol poteka po kristalnih ploskvah {110} in v kristalih s kubično simetrijo tvori dodekaedre. V kristalih z nižjo simetrijo je število ploskev {110} manjše.
- Romboedrični razkol poteka vzporedno s čelnimi ploskvami romboedra {1011}. Popoln romboedrični razkol imajo kalcit in drugi karbonatni minerali.
- Prizmatični razkol poteka vzporedno z vertikalno prizmo {110}. Prizmatični razkol imajo cerusit, tremolit in spodumen.
Cepljenje
Do cepljenja pride kadar se kristal zaradi zunanje obremenitve prelomi, običajno po strukturno šibkih ravninah ali vzdolž ploskev, na katerih poteka dvojčičenje. Prelomi zaradi cepljenja imajo zelo podoben izgled kot razkoli, vendar nastanejo samo zaradi zunanje obremenitve. Primeri: magnetit ima oktaedrični razcep, korund romboedričnega, pirokseni pa osnovni razcep.[1]