Dan mladosti: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Štafeta je vsako leto štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz [[Kumrovec|Kumrovca]], ki je bil rojstni kraj Tita. Potekala je skozi vse jugoslovanske republike in svojo pot zaključila [[25. maj|25. maja]] v [[Beograd|Beogradu]], ki je bilo glavno mesto [[SFRJ]]. Na stadionu [[JLA]] je bila veličastna prireditev, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Eden od njih je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan. Štafeto so lahko nosili le mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno političnemu delovanju ali dobri športniki. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu. Predajo štafete so spremljali skoraj vsi preko televizijskega prenosa. Štafeta mladosti je potekala kar 43 let zapored. |
Štafeta je vsako leto štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz [[Kumrovec|Kumrovca]], ki je bil rojstni kraj Tita. Potekala je skozi vse jugoslovanske republike in svojo pot zaključila [[25. maj|25. maja]] v [[Beograd|Beogradu]], ki je bilo glavno mesto [[SFRJ]]. Na stadionu [[JLA]] je bila veličastna prireditev, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Eden od njih je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan. Štafeto so lahko nosili le mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno političnemu delovanju ali dobri športniki. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu. Predajo štafete so spremljali skoraj vsi preko televizijskega prenosa. Štafeta mladosti je potekala kar 43 let zapored. |
||
Na ta dan so bili mladi iz vrst [[Pionirska organizacija|pionirjev]] sprejeti v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|ZSMJ]], kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je dolga leta povezoval sicer zelo različne narodnosti znotraj [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Danes je sicer težko razumeti, toda takrat je mladim vstop v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|ZSMJ]], sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z ostalimi narodi nekaj pomenil. Slogan bratstvo in enotnost je med tako različnimi narodi in kulturami skoraj nedoumljiv, takrat pa je bil kot posledica ideološke vzgoje zelo sprejemljiv in verjeten. |
Na ta dan so bili mladi iz vrst [[Pionirska organizacija|pionirjev]] sprejeti v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|ZSMJ]], kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je dolga leta povezoval sicer zelo različne narodnosti znotraj [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Danes je sicer težko razumeti, toda takrat je mladim vstop v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|ZSMJ]], sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z ostalimi narodi nekaj pomenil. Slogan bratstvo in enotnost je med tako različnimi narodi in kulturami skoraj nedoumljiv, takrat pa je bil kot posledica ideološke vzgoje zelo sprejemljiv in verjeten.Tito živi naprej |
||
== Zadnji nosilci štafete == |
== Zadnji nosilci štafete == |
||
Redakcija: 12:23, 25. maj 2010
Dán mladósti je bil v času SFRJ praznik jugoslovanske mladine. CK SKOJ je 25. maj določil za dan, ko se je praznoval rojstni dan takratnega predsednika države Josipa Broza Tita in ga poimenoval Dan mladosti. Na ta dan so potekale razne športne prireditve, proslave v šolah, kjer se je prepevalo in recitiralo.
Še posebej je vsakoletno praznovanje zaznamovala Štafeta mladosti oz. Titova štafeta. Štafeta je vsako leto štartala iz drugega mesta in druge republike, prvič iz Kumrovca, ki je bil rojstni kraj Tita. Potekala je skozi vse jugoslovanske republike in svojo pot zaključila 25. maja v Beogradu, ki je bilo glavno mesto SFRJ. Na stadionu JLA je bila veličastna prireditev, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih iz vse Jugoslavije. Eden od njih je na koncu predal štafeto Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan. Štafeto so lahko nosili le mladi, ki so se izkazali pri učenju, družbeno političnemu delovanju ali dobri športniki. To je bila velika čast, še posebej za tistega, ki je predal štafeto Titu. Predajo štafete so spremljali skoraj vsi preko televizijskega prenosa. Štafeta mladosti je potekala kar 43 let zapored.
Na ta dan so bili mladi iz vrst pionirjev sprejeti v ZSMJ, kar so spremljale glasbene in športne prireditve. Vse je potekalo pod sloganom bratstva in enotnosti, ki je dolga leta povezoval sicer zelo različne narodnosti znotraj Jugoslavije. Danes je sicer težko razumeti, toda takrat je mladim vstop v ZSMJ, sodelovanje v delovnih akcijah in druženje z ostalimi narodi nekaj pomenil. Slogan bratstvo in enotnost je med tako različnimi narodi in kulturami skoraj nedoumljiv, takrat pa je bil kot posledica ideološke vzgoje zelo sprejemljiv in verjeten.Tito živi naprej
Zadnji nosilci štafete
- 1957 - Miko Tripalo, predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije
- 1958 - Mića Prelić, član Štaba mladinskih delovnih brigad pri gradnji avtoceste Ljubljana–Zagreb
- 1959 - Stanka Gorišek, delavka iz Celja
- 1960 - Mile Gavritov, delavec iz Štipa
- 1961 - Slobodan Jovanović, delavec iz Titovega Užica (danes Užica)
- 1962 - Fuada Midžić, študentka iz Sarajeva
- 1963 - Momčilo Knežević, učenec iz Pljevalj
- 1964 - Josip Harcet, delavec iz Zagreba
- 1965 - Miroslav Cerar, jugoslovenski reprezentant v atletiki
- 1966 - Mirko Anžel, pilot podporočnik JLA
- 1967 - Miodrag Strunjaš učenec iz Pljevalj
- 1968 - Edvard Franković automehanik iz Pazina
- 1969 - Katica Stefanović, študentka iz Niša
- 1970 - Ljiljana Žežova, učenka iz Skoplja
- 1971 - Nazmija Jenjeva, delavka iz Prištine
- 1972 - Branko Mandić, delavec iz Bihaća
- 1973 - Milan Ivetić, delavec iz Kikinde
- 1974 - Vojko Mahnič, delavec iz Izole
- 1975 - Vjera Begović, študentka iz Titograda (danes Podgorice)
- 1976 - Miša Maričić, kmet iz vasi Selevac pri Smederevu
- 1977 - Marica Lojen, učenka iz Kumrovca
- 1978 - Čede Đorđevski, študent iz Skoplja
- 1979 - Sanija Hiseni, študent iz Prištine
- 1982 - Ciril Zaplotnik, kmet iz Letenic pri Kranju
Literatura
- Milivoj Matošeč, Heroj Tito, Zagreb, 1980
- Več avtorjev, Josip Broz Tito - ilustrirani življenjepis, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
