Evropska pešpot E-6: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 22:46, 16. maj 2010

Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Baltik do Jadrana.

Pobudnik evropskega popotništva pri nas je bil gozdarski inženir Milan Ciglar, ki je idejno trasiral zaključek 6. evropspe pešpoti od Baltika proti jugu čez ozemlje Slovenije Ta del poti od Drave do Jadrana se imenjuje Ciglarjeva pot in je po našem ozemlju dolga okoli 260 km. Odprta je bil leta 1975. Pot, ki vodi preko več evropskih držav se od Ivnika na Koroškem nadaljuje do Radeljskega prelaza in nato prek Radelj od Dravi, Male Kope (1526 mnm) na Pohorju, Mozirja, Motnika, Trojan, Moravč, Janč, Turjaka, Nove vasi, Starega trga, Snežnika, Ilirske Bisrice, preko Brkinov na Slavnik, do znamenitih Hrastovelj, Kubeda, do Marezig, Šmarja, do Strunjana, kjer se konča. Na našem delu poti je 26 oziroma 31 (dve različici poti) in 1 neobvezna kontrolna točka.

Z dokončanjem celotne trase pešpoti E-6 je po skoraj 3 tisočletjih ponovno zaživela nekdanja Jantarska pot med Baltikom in Jadranom.

Mednarodno popotniško dejavnost v Sloveniji koordinira posebna komisija pri Planinski zvezi Slovenije, pokrovitelj te poti pa je slovensko gozdarstvo.

Glej tudi

Viri

Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Evropska pešpot E-6''' je mednarodna pešpot, ki poteka  prek različnih [[Evropa|evropskih]] [[dežela|dežel]] od [[Baltik]] do [[Jadransko morje|Jadrana]].
-Pobudnik evropskega popotništva pri nas je bil gozdarski [[inženir]] [[Milan Ciglar]], ki je idejno  trasiral zaključek ''6. evropspe pešpoti'' od Baltika proti [[jug]]u čez ozemlje Slovenije Ta del poti od [[Drava|Drave]] do Jadrana se imenjuje ''Ciglarjeva pot'' in je po našem ozemlju dolga okoli 260 km. Odprta je bil leta [[1975]]. Pot, ki vodi preko več evropskih držav se od [[Ivnik]]a na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] nadaljuje do [[Radeljski prelaz|Radeljskega prelaza]] in nato prek [[Radlje ob Dravi|Radelj od Dravi]], [[Mala Kopa|Male Kope]] (1526 mnm) na [[Pohorje|Pohorju]], [[Mozirje|Mozirja]], [[Motnik]]a, [[Trojane|Trojan]], [[Moravče|Moravč]], [[Janče|Janč]], [[Turjak]]a, [[Nova vas, Bloke|Nove vasi]], [[Stari trg pri Ložu|Starega trga]], [[Snežnik]]a, [[zaselek|zaselka]] Gomance pri [[Zabiče|Zabičah]] do [[državna meja|državne meje]] s [[Hrvaška|Hrvaško]] in od tam dalje preko [[Klana|Klane]] do [[Kastav]]a nad [[Reka, Hrvaška|Reko]] kjer se konča. Na našem delu poti je 26 oziroma 31 (dve različici poti) in 1 neobvezna kontrolna točka.
+Pobudnik evropskega popotništva pri nas je bil gozdarski [[inženir]] [[Milan Ciglar]], ki je idejno  trasiral zaključek ''6. evropspe pešpoti'' od Baltika proti [[jug]]u čez ozemlje Slovenije Ta del poti od [[Drava|Drave]] do Jadrana se imenjuje ''Ciglarjeva pot'' in je po našem ozemlju dolga okoli 260 km. Odprta je bil leta [[1975]]. Pot, ki vodi preko več evropskih držav se od [[Ivnik]]a na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] nadaljuje do [[Radeljski prelaz|Radeljskega prelaza]] in nato prek [[Radlje ob Dravi|Radelj od Dravi]], [[Mala Kopa|Male Kope]] (1526 mnm) na [[Pohorje|Pohorju]], [[Mozirje|Mozirja]], [[Motnik]]a, [[Trojane|Trojan]], [[Moravče|Moravč]], [[Janče|Janč]], [[Turjak]]a, [[Nova vas, Bloke|Nove vasi]], [[Stari trg pri Ložu|Starega trga]], [[Snežnik]]a, [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bisrice]], preko Brkinov na Slavnik, do znamenitih Hrastovelj, Kubeda, do Marezig, Šmarja, do Strunjana, kjer se konča. Na našem delu poti je 26 oziroma 31 (dve različici poti) in 1 neobvezna kontrolna točka.
 Z dokončanjem celotne trase pešpoti E-6 je po skoraj 3 tisočletjih ponovno zaživela nekdanja ''Jantarska pot'' med Baltikom in Jadranom.