Virusi

»Virus« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Virus (razločitev).

Virusi
Razvrstitev virusov
Skupina: I - VII
Skupine
I: dsDNA-virusi II: ssDNA-virusi III: dsRNA-virusi IV: (+)ssRNA-virusi V: (-)ssRNA-virusi VI: ssRNA-RT-virusi VII: dsDNA-RT-virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Poznanih je nekaj več kot 5.000 vrst virusov, ki lahko okužijo vse vrste organizmov, od arhej in bakterij do gliv, rastlin in živali. Mnogo virusov povzroča nalezljive bolezni, saj s svojim delovanjem negativno vplivajo na gostiteljske celice, ki se pred njimi branijo z različnimi imunskimi mehanizmi. Nekateri virusi pa gostitelju ne povzročajo vidne škode, zato se v njem razmnožujejo neopazno.

Izraz »virus« je praviloma rezerviran za tvorbe, ki okužijo evkarionte (mednje sodijo vsi večcelični organizmi in številni enocelični organizmi z izoblikovanim celičnim jedrom), medtem ko se za tiste, ki okužijo prokarionte (bakterije in sorodni organizmi brez izoblikovanega celičnega jedra) uporablja izraz bakteriofag. Virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK), okrog katere je zaščitni ovoj iz beljakovin ali mešanice beljakovin in lipidov.

Z virusi se znanstveno ukvarja virologija, panoga mikrobiologije.

Izvor virusov

Obstaja več hipotez o izvoru virusov, ki jih najdemo praktično povsod, kjer živijo živi organizmi, zato so verjetno stari toliko kot prve celice.

Po regresivni hipotezi gre za nekdanje celice, ki so zajedale druge celice in so sčasoma izgubile gene za strukture, ki za njihov način življenja niso bile potrebne. Po hipotezi o celičnem izvoru gre za z beljakovinskim ovojem obdane »osamosvojene« koščke dednega materiala drugih organizmov, bodisi iz plazmidov, bodisi iz transpozonov. Po koevolucijski hipotezi pa so se razvili iz kompleksnih molekul neodvisno od celic in bili vsaj v začetku sposobni samostojnega razmnoževanja.

Etimologija

Beseda izhaja iz latinske virus, ki se nanaša na sluz, slino, strup ali druge škodljive snovi. V angleščini se je prvič pojavila leta 1392. Virulenten, iz latinske virulentus, strupen, izvira iz leta 1400. Pomen »povzročitelja nalezljive bolezni« je prvič zapisan leta 1728 pred odkritjem virusov rusko-ukrajinskega biologa Ivanovskega leta 1892. Pridevnik virusen izhaja iz leta 1948. Danes se izraz virus rabi za opis bioloških virusov, opisanih v članku, in kot metafora za druge parazitsko-reproduktivne stvari, kot so memi ali računalniški virusi (od leta 1972). Izraz virion se tudi rabi za posamezne nalezljive virusne delce.

Vrste virusov

• bakterijski virusi (bakteriofagi)
• rastlinski virusi (fitofagi)
• živalski virusi (zoofagi)

Velikost virusov

Virusi so veliki 20 do 300 nm, pod ločljivostjo svetlobnega mikroskopa - vidimo jih samo z elektronskim mikroskopom.

Delovanje virusov

• rastlinske viroze lahko povzročajo odsotnost klorofila, kodranje in zvijanje listov ter razvoj šišk.
• živalske viroze: ošpice, vodene koze, herpes (mehurčki na ustnici, ki se pojavijo ob padcu odpornosti), pasovec, steklina (prenašajo večinoma divje živali, nevarna tudi za človeka), hepatitis (napada jetra), meningitis (vnetje možganskih ovojnic, prenašalci so klopi), gripa, AIDS, bradavice, nekatera rakasta obolenja.

Glej tudi

• računalniški virus

Zunanje povezave

• Televizijski dokumentarec Virusi naši vsakdanji spremljevalci