Spekter: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: mr:वर्णपट; kozmetične spremembe |
m dp/pnp |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
Na [[abscisa|abscisi]] podajamo frekvenco, na [[ordinata|ordinati]] pa del [[energijski tok|energijskega toka]] Δ''P'', izsevanega s frekvenco med ν in ν + Δν, v [[limita|limiti]] <math>\Delta\nu\rightarrow 0</math>. |
Na [[abscisa|abscisi]] podajamo frekvenco, na [[ordinata|ordinati]] pa del [[energijski tok|energijskega toka]] Δ''P'', izsevanega s frekvenco med ν in ν + Δν, v [[limita|limiti]] <math>\Delta\nu\rightarrow 0</math>. |
||
Skupni energijski tok dobimo tako, da [[kvocient]] <math>dP/d\nu</math> [[integral|integriramo]] po vsem območju frekvenc, kjer je <math>dP/d\nu</math> različen od nič: |
Skupni energijski tok dobimo tako, da [[kvocient]] <math>dP/d\nu</math> [[integral|integriramo]] po vsem območju frekvenc, kjer je <math>dP/d\nu</math> različen od nič: |
||
:<math>P = \int \frac{dP}{d\nu} d\nu</math> |
:<math>P = \int \frac{dP}{d\nu} d\nu \!\, . </math> |
||
Zvezni spekter je značilen za spekter [[šum]]a pri [[zvok]]u in za emisijske ali absorpcijske spekter [[trdnina|trdnin]] in [[kapljevina|kapljevin]]. |
Zvezni spekter je značilen za spekter [[šum]]a pri [[zvok]]u in za emisijske ali absorpcijske spekter [[trdnina|trdnin]] in [[kapljevina|kapljevin]]. |
||
| Vrstica 22: | Vrstica 23: | ||
{{Wikislovar|spekter|Spekter}} |
{{Wikislovar|spekter|Spekter}} |
||
* [[spekter elektromagnetnega valovanja]] |
* [[spekter elektromagnetnega valovanja]] |
||
* [[ |
* [[Fourierjeva transformacija]] |
||
[[Kategorija:Znanost]] |
[[Kategorija:Znanost]] |
||
Redakcija: 22:31, 6. maj 2010
Spékter (angleško spectrum) v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma. V preteklosti je imela beseda nekoliko drugačen pomen. Pri valovanju je spekter porazdelitev gostote energijskega toka valovanja po frekvenci. Kadar je porazdelitev diskretna, govorimo o črtastem spektru, kadar je zvezna, pa o zveznem spektru.
Spekter izsevanega valovanja je emisijski spekter, spekter prepuščenega valovanja absorpcijski spekter, spekter odbitega valovanja pa odbojni spekter.
Zvezni in črtasti spekter
Pri zveznem spektru so v izsevanem valovanju zastopane vse frekvence na danem intervalu. Na abscisi podajamo frekvenco, na ordinati pa del energijskega toka ΔP, izsevanega s frekvenco med ν in ν + Δν, v limiti . Skupni energijski tok dobimo tako, da kvocient integriramo po vsem območju frekvenc, kjer je različen od nič:
Zvezni spekter je značilen za spekter šuma pri zvoku in za emisijske ali absorpcijske spekter trdnin in kapljevin.
Pri črtastem spektru so v izsevanem valovanju zastopane le spektralne komponente pri diskretnih frekvencah. Na abscisi podajamo frekvenco, na ordinati pa del izsevanega energijskega toka. Komponente valovanja pri diskretih frekvencah imenujemo spektralne črte. Skupni energijski tok dobimo tako, da seštejemo prispevke vseh spektralnih črt:
Črtasti spekter je značilen spekter zvena pri zvoku in za emisijske ali absorpcijske spekter plinov.
