Sociologija: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: krc:Социология |
m robot Dodajanje: bo:སྤྱི་ཚོགས་རིག་པ། |
||
Vrstica 56: | Vrstica 56: | ||
[[bg:Социология]] |
[[bg:Социология]] |
||
[[bn:সমাজবিজ্ঞান]] |
[[bn:সমাজবিজ্ঞান]] |
||
[[bo:སྤྱི་ཚོགས་རིག་པ།]] |
|||
[[bs:Sociologija]] |
[[bs:Sociologija]] |
||
[[ca:Sociologia]] |
[[ca:Sociologia]] |
Redakcija: 18:21, 2. maj 2010
Sociologija je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Sociologija je:
- družbena veda,
- znanost o družbenih skupinah,
- znanost o družbenih pojavih in oblikah; o družbenem kot o procesu zbliževanja in oddaljevanja v družbenem prostoru,
- znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, ki imajo moč prisile nad posamezniki, same pa so neodvisne od posameznikov,
- znanost, ki preučuje družbeno pogojena obnašanja.
- znanost o družbenih razmerjih.
Durkheimova teorija sociologije temelji na dejstvu, da sociologija preučuje družbena dejstva, ki so neodvisna od človekove zavesti in/ali volje ter zato delujejo kot nekaj zunanjega. Prav ta družbena dejstva moramo preučevati kot stvari. Družbeni pojavi se oblikujejo kot odnosi med ljudmi, zato jih ne moremo preučevati s perspektive posameznika; torej z značilnostmi in motivi posameznika.
Max Weber je oblikoval drugačno definicijo sociologije, ki razlaga, da je sociologija znanost o družbenem delovanju. Kadar preučujemo delovanje ljudi, moramo najprej razumeti njihove motive in spoznati subjektivne razloge za takšno delovanje. Zato sociologija ne razkriva in preučuje splošne zakonistost družbe.
Priporočljiva literatura
- Barle, A. in drugi. Sociologija: Gradivo za srednje šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999
- Jambrek, P. Uvod v sociologijo
- Flere, S. Uvod v sociologijo
- Haralambos, M in Holborn M. "Sociologija: teme in pogledi". Ljubljana: DZS, 1999
- Andrey Korotayev, Artemy Malkov, and Daria Khaltourina, Introduction to Social Macrodynamics, Moscow: URSS, 2006. ISBN 5-484-00414-4 [1].