Bekhend: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PANZER (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''BEKHEND''' Bekhend je bil v preteklosti udarec, s katerim so želeli igralci ohraniti ravnotežje v igri, danes pa je pri večini igralcev in igralk popolnoma enakovreden f...
(ni razlike)

Redakcija: 13:21, 2. maj 2010

BEKHEND

Bekhend je bil v preteklosti udarec, s katerim so želeli igralci ohraniti ravnotežje v igri, danes pa je pri večini igralcev in igralk popolnoma enakovreden forhendu in z njim igralci dosegajo direktne točke.


Vrste behkendov

  • ravni bekhend ( brez poudarjene rotacije žoge )
  • spin bekhend ( poudarjena rotacija žoge naprej )
  • slajz bekhend ( poudarjena rotacija žoge nazaj )
  • behkend lob (poudarjena rotacija žoge naprej in visok let žoge )


Poleg vrste bekenda vezanih na rotacijo žoge, pa obstajata še enoročni in dvoročni udarec. Bolj pogost je dvoročni. Za enoročni bekend je značilno zelo naravno gibanje roke, za dvoročni pa, daje gibanje zunanje roke enako kot pri forhend udarcu.

Prijemi za enoročni bekhend

  • bekhend prijem ( za ravni, spin behkend ),
  • ekstremni bekhend prijem ( za spin bekhend ),
  • kontinentalni prijem ( za slajz bekhend ).

Prijemi za dvoročni bekhend

  • kontinentalni prijem ( desna roka ) in forhend prijem ( leva roka )
  • bekhend prijem (desna roka ) in forhend prijem ( leva roka )
  • forhend prijem (desna in leva roka )


Dvoročni backhand udarec

Vrsti zamaha

  • polkrožni nazaj-naprej je uporaben pri enoročnem in dvoročnem bekendu
  • zamah naprej-nazaj pa je bolj pogost pri enoročnem bekendu


Udarec se uporablja v vseh fazah igre: pripravi, obrambi in napadu. Prednosti dvoročnega bekenda so pri reternu, izvedbi močno rotiranih žog in ostro odigranih udarcev. Prednosti enoročnega bekenda so pri napadanju, prehodu k mreži in reševanju nizkih in zelo oddaljenih žog


Izvedbe bekhend udarcev

Ravni dvoročni bekend udarec

Začetni položaj za dvoročni behkend je položaj, ki je skupen vsem udarcem, z izjemo servisa. Gre za aktiven položaj, ki mu omogoča hiter začetek gibanja in izvedbo udarca. Začetnemu položaju sledi pripravljalni poskok. Pripravljalni poskok ( ang. split step ) igralec izvede v trenutku, ko drugi igralec zadene žogo. Potek dvoročnega bekhenda se nadaljuje z zasukom ramen in prenosom teže na zunanjo nogo, ramena so v tem trenutku pravokotno na položaj mreže, leva roka vodi lopar do zamaha. S tem se zaključi pripravljalni del udarca in se začne pospeševanje. Zamah je naslednji del udarca. Pri izvedbi zamaha, ki ga igralec izvede zelo hitro, pokaže znak na ročaju loparja proti mreži, ramen so še vedno v bočnem položaju in teža telesa pretežno na levi nogi. Sledi nadaljevanje pospeševanja in izvedba udarca. Lopar potuje proti točki zadetka, ki je pri dvoročnem bekhendu praviloma pred telesom. Položaj točke zadetka je odvisen predvsem od prijema. Zamah se pri dvoročnem prijemu zaključi pri desnem ramenu. Ramena in boki so v frontalnem položaju. Teža telesa je že pretežno na sprednji nogi.

Ravni enoročni bekend udarec

Enoročni bekhend

Začetni položaj je enak kot pri dvoročnem bekhend udarcu, razen pri prijemu, se položaj v zamahu ne razlikuje od tistega pri dvoročnem bekhendu. S tem se zaključi pripravljalni del udarca in se začne pospeševanje. V zamahu se praviloma lopar ne ustavi, pač pa le spremeni smer gibanja. V tem delu se pokaže zank na ročaju loparja v smeri mreže. Pospeševanje loparja se iz skrajne točke za telesom nadaljuje proti točki zadetka. Točka zadetka je pred telesom. Oddaljenost točke pred telesom je odvisna od prijema. Za pravni bekend je specifično to, da ramena med izvedbo aktivnega dela udarca ostajajo v bočnem položaju. V času aktivnega dela udarca se teža telesa prenaša z zadnje noge naprej. Ob udarcu je teža že v večji meri na sprednji nogi. Zamah se zaključi visoko spredaj nad glavo. Leva roka ob izvedbi udarca ostane za ali ob telesu in opravi ravno nasprotno gibanje kot igralna roka. Poglavitna razlika med enoročnim in dvoročnim bekendom je v položaju ramen in bokov, kjer, razen v posebnih primerih, ne pride do izrazite rotacije ramen.