Prašičereja: Razlika med redakcijama

Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
odstranjenih 2.941 zlogov ,  pred 12 leti
--copyvio deli teksta in slike
m (- prestavitev Uporabniški pogovor:PANZER na Prašičereja: Prestavil sem temo prašičereja saj ta tema še ne obstaja)
(--copyvio deli teksta in slike)
'''Prašičereja''' je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga. Svojo upravičenost potrjuje z nekaterimi biološkimi posebnostmi in zančilnostmi vrste domači prašič, ki omogočajo hitro in sorazmerno poceni prirejo mesa. V svetu je prireja prašičjega mesa zastopana s 40% vsega mesa in za povečanje prireje si prizadevajo na vseh celina, razen v Severni Ameriki.
== Prašičereja ==
 
'''Prašičereja'''
 
Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga. Svojo upravičenost potrjuje z nekaterimi biološkimi posebnostmi in zančilnostmi vrste domači prašič, ki omogočajo hitro in sorazmerno poceni prirejo mesa. V svetu je prireja prašičjega mesa zastopana s 40% vsega mesa in za povečanje prireje si prizadevajo na vseh celina, razen v Severni Ameriki.
V Sloveniji ima prašičereja dolgo tradicijo. V urbarjih je zapisano, da so morali tlačiti tako imenovani svinjski davek, bila pa sta dva: mali in veliki. pri nas je bila prašičereja še posebno dobro razvita pred prvo svetovno vojno. Iz tistega časa je tudi zanimiv zapisa pomena prašičereje: ¨poglavitni vzrok, da je prašičereja tako zelo razširjena, je pač ta, da prašič hitroraste, da se hitro redi in da dobimo radi tega od prašiča v razmeromakratkem času pričakovano korist in užitek¨.
Večji razvoj je naša prašičereja doživela v petdesetih letih in zadnjem desetletju. Razvila se je tako imenovana tržna prašičereja, ki imasvoje temelje v intenzivnem in gospodarskem izkoriščanju biološkihznačilnosti prašičev.
V svetu doživlja prašičereja v zadnjih dvajsetih letih izredno pomembne strukturne spremembe: izredno hitro se zmanjšuje število kmetij, ki redijo prašiče, povečuje pa se število prašičec na obrat. Samo veliki obreti so gospodarni in konkurenčni. Po ocenah trendov se bo prašičereja v svetu dobro razvijala. Vse bol pa bo, podobno kot druge gospodarske dejavnosti, pod vplivom predpisov, ki bodo določali dogovorjene normative za rejo prašičec, ki bodo določali do okolja prijazne načine reje in tehnologije, ki bodo trajnostnem razvoju. Za uspešno rejo prašičev bo vse bolj pomembnejše znanje.
 
Prašič je bil udomačen, sodeč po arheoloških najdbah, na različnih krajih sveta ob različnem času, in sicer z udomačitvijo v tistem kraju živeče divje oblike prašiča. Najprej so ga udomačili v vzhodni in jugovzhodni Aziji in sicer nekako pred 10.000 leti, v Evropi pa nekoliko pozneje - pred 4.000 do 6.000 leti. Udomačevanje je bilo verjetno z mladimi pujski, ki so zaradi lova izgubili mater. Tako so jih lovci polovili in prinesli do svojih bivališč. Pričeli so jih hraniti in živali so se postopoma prilagodile novim razmeram in človeku, se razmnoževale ter udomačile. Človek je že zgodaj spoznal, da je prašič vsejed, da se hitro množi in pričel je izkoriščati te njegove biološke posebnosti.
 
==Pasme prašičev==
 
===Divji prašič===
 
Izvirna vrsta domačih prašičev je ena: to je divji prašič (Sus scrofa), ki je razširjen v Evropi, Aziji, severni Afriki in Indoneziji. Zaradi geografskih ločitev so nastale številne podvrste divjih prašičev, ki so prilagojene razmeram okolja. Najpomembnejši podvrsti sta: evropski divji prašič (Sus scrofa scrofa) in azijski divji prašič (Sus scrofa vittatus).
 
[[Slika:Divji_prasic.png]]
 
=== Veliki beli prašič - veliki jorkšir (Large White)===
 
Prašiči velike bele pasme so bele barve in imajo značilno ukrivljeno nosno linijo s pokončnimi ušesi. Imajo dolgo pravokotno oblikovano telo na dolgih nogah.
Znana je dobra plodnost pasme large white. V gnezdu je ponavadi 10 do 12 živorojenih pujskov, ki so precej občutljivi in so zato sorazmerno visoke izgube do odstavitve. Rast je dobra in težo 90 do 100 kg dosežejo pri 6 do 7 mesecih starosti. Klavne polovice so mesnate. Pasma je precej zahtevna glede pogojev reje in prehrane.
 
[[Slika:Veliki_beli.png]]
 
===Slovenska landrace (linija 11)===
 
Pasma slovenska landrace (linija 55) je bele barve in ima precej močno glavo z visečimi ušesi. Trup je dolg, vendar krajši kot pri pasmi slovenska landrace (linija 11) in širok s poudarjenimi plečkami in šunkami. Ta linija pasme slovenska landrace izvira iz Nemčije. Prvi uvoz je bil opravljen leta 1968. Pasma slovenska landrace (linija 55) je v primerjavi z drugimi sodobnimi pasmami prašičev tipa landrace manj plodna, a v gnezdu je pogosto okrog 10 živorojenih pujskov. Za pasmo je značilna izredno dobra rast. Dnevni prirast pri mladicah v preizkusu presega 550 g/dan, pri merjascih pa 850 g/dan, kar je največ v primerjavi z drugimi pasmami. Debelina hrbtne slanine dosega okoli 11 mm. Pasma ima tudi večjo zmogljivost rasti. Potomce se lahko pita na večjo maso. Zaradi večje zamaščenosti ima nekoliko slabšo mesnatost. Za dosego dobre mesnatosti je potrebno pitance genotipa, ki vsebuje to pasmo, krmiti restriktivno. V Sloveniji se ta pasma še vedno vzrejamo kot terminalna pasma v tropasemskem (12 x 55) in štiripasemskem križanju (12 x 54).
 
[[Slika:Slovenska.png]]
 
 
==Prehrana==
Že iz normativov je mogoče razbrati bistveno načelo, ki velja v prehrani svinj: skormno krmimo med brejostjo in obilno v času dojenja. Med brejostjo se naj svinja ne zredi preveč. Zaželeno je, da svinja od osemenitve pa do osemenitve v naslednjem ciklusu ne pridobi več kot 15kg telesne mase, in to samo v prvih treh do štirih ciklosih, potem naj sploh ne bi več prodibivala pri masi.
Svinja naj bi med brejostjo povečale telesno maso za okoli 35 do 40kg, mlade svinje do tretjega gnezda pa še za 25 do 30% več. 20 do 25 kg prirasta je zaradi prirasta rodil, plodov in plodne vode, drugo pa je nadomestitev izčrpanih telesnih rezerv iz prejšne laktacije, nalaganje novih rezerv in pri mladih svinjah še rast. Zaradi večjega prirasta se sicer nekoliko poveča rojstna masa pujskov, vendar se pri tem svinja preveč zamasti, zato nastanejo s tem povezani problemi. Svinje, ki so ob prasitvi zelo rejene, so nagnjene k porodnim in poporodnim zdravstvenim motnjam. Zanje je nevarno, da bodo po prasitvi prišle ob mleko (sindrom MAA). Take svinje imajo med dojenjem slabši tek kot manj rejene; mleko dajejo bolj iz telesnih rezevr in zato bol hujšajo. Rejene svinje imajo bolj mastno mleko, zato so driske pri njihovih pujskih pogostejše.
 
 
===Prehrana prašičev pitancev===

Navigacijski meni