John Frederick William Herschel: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rubinbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: ar:جون هيرشل
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: zh:約翰·赫歇爾; kozmetične spremembe
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Sir John Herschel with Cap by Julia Margaret Cameron (detail).jpg |napis=Sir John Frederick William Herschel}}
{{bioslika|islike=Sir John Herschel with Cap by Julia Margaret Cameron (detail).jpg |napis=Sir John Frederick William Herschel}}


[[sir (naziv)|Sir]] '''John Frederick William Herschel''', [[Angleži|angleški]] [[astronom]], [[matematik]] in [[kemik]], * [[7. marec]] [[1792]], [[Slough]] pri [[ Windsor]]ju, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Berkshire]], [[Anglija]], † [[11. maj]] [[1871]], [[Collingwood]] pri [[Hawkhurst]]u, [[Kent]], Anglija.
[[sir (naziv)|Sir]] '''John Frederick William Herschel''', [[Angleži|angleški]] [[astronom]], [[matematik]] in [[kemik]], * [[7. marec]] [[1792]], [[Slough]] pri [[Windsor]]ju, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Berkshire]], [[Anglija]], † [[11. maj]] [[1871]], [[Collingwood]] pri [[Hawkhurst]]u, [[Kent]], Anglija.


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==


John je bil edini sin [[William Herschel|Williama Herschla]]. Študiral je na [[Kolidž Eton|Kolidžih Eton]] v Windsorju in St.John's v [[Cambridge]]u. Diplomiral je leta [[1813]]. Med študijem je postal [[Charles Babbage|Babbage]]ov in [[George Peacock|Peacock]]ov prijatelj. Leta [[1816]] se je začel ukvarjati z [[astronomija|astronomijo]]. Izdelal je [[zrcalni daljnogled]] s premerom [[zrcalo|zrcala]] 457 [[milimeter|mm]] (18 [[palec|palcev]]) in goriščno razdaljo 5,4864 [[meter|m]] (20 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]).
John je bil edini sin [[William Herschel|Williama Herschla]]. Študiral je na [[Kolidž Eton|Kolidžih Eton]] v Windsorju in St.John's v [[Cambridge]]u. Diplomiral je leta [[1813]]. Med študijem je postal [[Charles Babbage|Babbageov]] in [[George Peacock|Peacockov]] prijatelj. Leta [[1816]] se je začel ukvarjati z [[astronomija|astronomijo]]. Izdelal je [[zrcalni daljnogled]] s premerom [[zrcalo|zrcala]] 457 [[milimeter|mm]] (18 [[palec|palcev]]) in goriščno razdaljo 5,4864 [[meter|m]] (20 [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]]).


Nadaljeval je očetovo delo o [[dvozvezdje|dvojnih zvezdah]] in zvezdnih gručah. Med letoma [[1921]] in [[1823]] je s [[James South|South]]om pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta [[1826]] [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]], [[Francoski inštitut]] pa leto poprej [[1825]] [[Lalandova medalja|Lalandovo medaljo]].
Nadaljeval je očetovo delo o [[dvozvezdje|dvojnih zvezdah]] in zvezdnih gručah. Med letoma [[1921]] in [[1823]] je s [[James South|Southom]] pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta [[1826]] [[Kraljeva astronomska družba]] (RAS) podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]], [[Francoski inštitut]] pa leto poprej [[1825]] [[Lalandova medalja|Lalandovo medaljo]].


Za njegove [[matematika|matematične]] prispevke v [[znanstvena revija|znanstveni reviji]] ''Philosophical Transactions'' [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] mu je Družba leta [[1821]] podelila [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] .
Za njegove [[matematika|matematične]] prispevke v [[znanstvena revija|znanstveni reviji]] ''Philosophical Transactions'' [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] mu je Družba leta [[1821]] podelila [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] .
Vrstica 15: Vrstica 15:
Leta [[1833]] je odpotoval v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta [[1838]] se je vrnil v Anglijo in leta [[1847]] izdal delo ''Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade'' (''Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope''). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyjevo medaljo.
Leta [[1833]] je odpotoval v [[Republika Južna Afrika|Južno Afriko]], da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta [[1838]] se je vrnil v Anglijo in leta [[1847]] izdal delo ''Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade'' (''Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope''). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyjevo medaljo.


V astronomijo je uvedel uporabo [[julijanski dan|julijanskega dneva]] in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi [[seznam fotografskih postopkov|fotografskih postopkov]]. Leta [[1842]] je odkril [[cianotipija|cianotipijo]]. V letu [[1852]] je poimenoval do tedaj znane štiri [[Uran (planet)|Uran]]ove [[Uranovi naravni sateliti|naravne satelite]].
V astronomijo je uvedel uporabo [[julijanski dan|julijanskega dneva]] in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi [[seznam fotografskih postopkov|fotografskih postopkov]]. Leta [[1842]] je odkril [[cianotipija|cianotipijo]]. V letu [[1852]] je poimenoval do tedaj znane štiri [[Uran (planet)|Uranove]] [[Uranovi naravni sateliti|naravne satelite]].


Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je, da spojina natrijevega tiosulfata fiksira srebrov natrijev klorid.
Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je, da spojina natrijevega tiosulfata fiksira srebrov natrijev klorid.
Vrstica 59: Vrstica 59:
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater]]



{{Link FA|he}}
{{Link FA|he}}
Vrstica 98: Vrstica 97:
[[uk:Джон Гершель]]
[[uk:Джон Гершель]]
[[vec:John Herschel]]
[[vec:John Herschel]]
[[zh:約翰·弗里德里希·威廉·赫歇爾]]
[[zh:約翰·赫歇爾]]

Redakcija: 18:25, 21. april 2010

Sir John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, angleški astronom, matematik in kemik, * 7. marec 1792, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija, † 11. maj 1871, Collingwood pri Hawkhurstu, Kent, Anglija.

Življenje in delo

John je bil edini sin Williama Herschla. Študiral je na Kolidžih Eton v Windsorju in St.John's v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1813. Med študijem je postal Babbageov in Peacockov prijatelj. Leta 1816 se je začel ukvarjati z astronomijo. Izdelal je zrcalni daljnogled s premerom zrcala 457 mm (18 palcev) in goriščno razdaljo 5,4864 m (20 čevljev).

Nadaljeval je očetovo delo o dvojnih zvezdah in zvezdnih gručah. Med letoma 1921 in 1823 je s Southom pregledal očetov katalog dvozvezdij. Za to delo mu je leta 1826 Kraljeva astronomska družba (RAS) podelila Zlato medaljo, Francoski inštitut pa leto poprej 1825 Lalandovo medaljo.

Za njegove matematične prispevke v znanstveni reviji Philosophical Transactions Kraljeve družbe mu je Družba leta 1821 podelila Copleyjevo medaljo .

V viteški red je bil povzdignjen leta 1831.

Leta 1833 je odpotoval v Južno Afriko, da bi razširil opazovanja še na južno nebo. Leta 1838 se je vrnil v Anglijo in leta 1847 izdal delo Rezultati astronomskih opazovanj z Rta dobre nade (Results of Astronomical Observations made at the Cape of Good Hope). Tega leta je prejel svojo drugo Copleyjevo medaljo.

V astronomijo je uvedel uporabo julijanskega dneva in prispeval več pomembnih prispevkov k izboljšavi fotografskih postopkov. Leta 1842 je odkril cianotipijo. V letu 1852 je poimenoval do tedaj znane štiri Uranove naravne satelite.

Skoval je izraze kot so »fotografija«, »negativ« in »pozitiv«. Odkril je, da spojina natrijevega tiosulfata fiksira srebrov natrijev klorid.

Slika:Daljnogled Herschel John.jpg
Herschlov daljnogled na Rtu dobre nade iz leta 1834

Herschel je leta 1864 izdal katalog (popis) 6245 meglic in zvezdnih kopic (Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic, okrajšava GC (General Catalogue of Nebulae and Clusters of Stars)).

Druga njegova dela so: Izvlečki iz astronomije (Outlines of Astronomy) (1864); Meteorologija (Meteorology) (1870); Fizična geografija (Physical Geography) (1871); Splošni katalog 10.300 večkratnih in dvojnih zvezd (General Catalogue of 10,300 Multiple and Double Stars) (izdano po smrti).

Priznanja

Nagrade

Kraljeva astronomska družba mu je leta 1826 in 1836 podelila Zlati medalji.

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater J. Herschel na Luni.

Glej tudi

Zunanje povezave


{{subst:#if:Herschel, John Frederick William|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1792}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1871}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1792

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1871}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1871

}}]]

Predloga:Link FA