Dolžina dvižnega vozla: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: pt:Longitude do nó ascendente |
m robot Dodajanje: simple:Longitude of the ascending node |
||
Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
[[pt:Longitude do nó ascendente]] |
[[pt:Longitude do nó ascendente]] |
||
[[ru:Кеплеровы элементы орбиты#Долгота восходящего узла]] |
[[ru:Кеплеровы элементы орбиты#Долгота восходящего узла]] |
||
[[simple:Longitude of the ascending node]] |
|||
[[sk:Dĺžka výstupného uzla]] |
[[sk:Dĺžka výstupného uzla]] |
||
[[sr:Лонгитуда узлазног чвора]] |
[[sr:Лонгитуда узлазног чвора]] |
Redakcija: 19:51, 20. april 2010
Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa. To je običajno kot med izbrano smerjo (pomladišče) in smerjo proti dvižnemu vozlu.
Kot merimo v izbrani ravnini, ki je odvisna od vrste nebesnega telesa.Uporabljajo se štiri ravnine, v katerih se meri dolžina dvižnega vozla:
- Ekliptika za telesa sončnega sistema (planeti, asteroidi, kometi). V tem primeru je dolžina dvižnega vozla enaka kotu med smerjo proti pomladišču in smerjo proti dvižnemu vozlu nebesnega telesa. (glej sliko)
- Ekvator Zemlje za geocentične tirnice umetnih satelitov. Kot pričetek merjenja dolžine dvižnega vozla se tudi tukaj vzame pomladišče. Kot se meri proti vzhodu (gledano iz severa je to v obratni smeri od gibanja urinega kazalca).
- Laplaceova ravnina za naravne satelite z zelo nagnjeno tirnico. Posebno je to uporabno pri naravnih satelitih plinskih velikanov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Kot dolžine dvižnega vozla se meri vzdolž ravnine od izbrane smeri.
- Tangencialna ravnina na nebesno sfero za zunajsončeva telesa. V tem primeru je dolžina dvižnega vozla kot med pravokotnico na to ravnino in smerjo proti nebesnemu severnemu polu.
Zunanje povezave
- Opis elementov tira (angleško)
- Nebesna mehanika (angleško)