Nemška zvezna dežela: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArthurBot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: an:Estatos d'Alemanya
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: ms:Negeri di Jerman
Vrstica 240: Vrstica 240:
[[lv:Vācijas federālās zemes]]
[[lv:Vācijas federālās zemes]]
[[mk:Сојузни покраини во Германија]]
[[mk:Сојузни покраини во Германија]]
[[ms:Negeri-negeri Jerman]]
[[ms:Negeri di Jerman]]
[[nl:Deelstaten van Duitsland]]
[[nl:Deelstaten van Duitsland]]
[[nn:Delstatar i Tyskland]]
[[nn:Delstatar i Tyskland]]

Redakcija: 02:42, 5. april 2010

Dežele ZRN
Dežele ZRN

Dežela (nemško Land, pogovorno tudi Bundesland, »zvezna dežela«) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt. Dežel je trenutno šestnajst: Baden-Württemberg (št. 1 na zemljevidu), Bavarska (2), Berlin (3), Brandenburg (4), Bremen (5), Hamburg (6), Hessen (7), Mecklenburg-Predpomorjanska (8), Porenje-Pfalška (11), Posarje (12), Saška (13), Saška-Anhalt (14), Schleswig-Holstein (15), Severno Porenje-Vestfalija (10), Spodnja Saška (9), Turingija (16).

Zgodovina

Močna regionalna identiteta in strog federalizem sta značilnost vseh združenih nemških držav po letu 1871 z izjemo nacionalsocialističnega rajha. Nemško cesarstvo se je med 1871 in 1918 delilo na zvezne države, weimarska ustava pa je uvedla dežele. Po drugi svetovni vojni je ponovna vzpostavitev dežel za zavezniške okupacijske sile pomenila garancijo, da Nemčija ne bo razvila prevelike centralne moči.

Ob ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 je ta imela 11 dežel: Baden, Bavarska, Bremen, Hamburg, Hessen, Porenje-Pfalška, Schleswig-Holstein, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška, Württemberg-Baden, Württemberg-Hohenzollern. Leta 1952 je z združitvijo dežel Württemberg-Baden in Württemberg-Hohenzollern nastala dežela Baden-Württemberg. Leta 1957 je bila k ZRN kot dežela priključeno od leta 1947 nominalno neodvisno Posarje. Po kolapsu Nemške demokratične republike leta 1990 so se k federaciji priključile t.i. "nove zvezne dežele" (Neue Bundesländer) Brandenburg, Mecklenburg-Predpomorjanska, Saška, Saška-Anhalt, Turingija in Berlin, ki je bil po zahodnonemški ustavi dežela že od leta 1949, a formalno tudi kasneje pod okupacijo zavezniških sil, dejansko pa pod kontrolo NDR (Vzhodni Berlin) in ZRN (Zahodni Berlin, brez deželnih pravic).

Ker nemška ustava dopušča spreminjanje deželnih meja, so žive razprave o novih delitvah in združitvah dežel. Največ podpore uživajo predlogi o združitvih mestnih dežel z zaledjem (Berlin z Brandenburgom, Bremen s Spodnjo Saško, Hamburg s Schleswig-Holsteinom), obstajajo pa tudi predlogi za drastično zmanjšanje števila dežel (na 9 ali celo 6). Med predlogi za ustanovitev novih dežel je najbolj znan predlog Frankovske za ločitev od Bavarske.

Pravni položaj

Nemški Temeljni zakon v sedmem poglavju določa tri vrste zakonodajnih področij: področja v izključni pristojnosti zveze, področja konkurirajoče pristojnosti zveze in dežel in vsa ostala področja, kjer velja izključna zakonodajna pristojnost dežel. Domneva se torej zakonodajna pristojnost dežel, vendar velja, da zvezno pravo prebija deželno. Značilna področja deželne pristojnosti so šolstvo, policija in organizacija sodstva. Dežele so po prevladujoči razlagi originarni subjekti mednarodnega prava, saj lahko sklepajo mednarodne pogodbe, vkolikor spadajo v področje deželnih pristojnosti in jih odobri zvezna vlada.

Dežele imajo zakonodajne organe, ki se navadno imenujejo deželni zbor (Landtag), razen v Berlinu (Dom odposlancev, Abgeordnetenhaus), Bremnu in Hamburgu (Mestni svet, Bürgerschaft), in se volijo na 4-5 let. Izvršilno oblast v deželi izvaja deželna vlada (Landesregierung), razen na Bavarskem in Saškem (državna vlada, Staatsregierung), Berlinu, Bremnu in Hamburgu (Senat, Senat), ki jo vodi ministrski predsednik (Ministerpräsident), razen v Berlinu (vladajoči župan, Regierender Bürgermeister), Bremnu in Hamburgu (predsednik senata, Senatspräsident).

Na zvezni ravni so dežele zastopane v Zveznem svetu, kjer imajo različno število glasov glede na število prebivalcev.

Upravna delitev dežel

Navpična upravna zgradba Zvezne republike Nemčije


Dežele samostojno z deželnim pravom določajo svoje ožje upravne enote. T.i. površinske dežele (Flächenländer), tj. tiste, ki niso mestne dežele (Stadtstaaten: Berlin, Bremen in Hamburg) se delijo na podeželske (Landkreise) in mestne okraje (kreisfreie Städte), podeželski okraji pa se nadalje delijo na mesta (Städte) in občine (Gemeinden). Možne so tudi upravne enote, manjše od okrajev in večje od občin, ki so v bistvu povezave med občinami in se različno imenujejo.

Nekatere največje dežele (Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje-Vestfalija, Saška) poznajo upravno raven, višjo od okrajev, t.i. vladna okrožja (Regierungsbezirke).

Pregled zveznih dežel

Grb Zvezna dežela Dežela od Predsednik vlade Površina (km²) Preb. (mio)
Preb. na km² Prestolnica
Baden-Württemberg 1952 Stefan Mappus (CDU) 35.752 10,739 300 Stuttgart
Bavarska 1949 Horst Seehofer (CSU) 70.552 12,488 177 München
Berlin 1990 Klaus Wowereit (SPD) 892 3.395 3.807
Brandenburg 1990 Matthias Platzeck (SPD) 29.479 2,559 87 Potsdam
Bremen 1949 Jens Böhrnsen (SPD) 404 0,663 1.641 Bremen (de facto)
Hamburg 1949 Ole von Beust (CDU) 755 1,774 2.309
Hessen 1949 Roland Koch (CDU) 21.115 6,075 289 Wiesbaden
Mecklenburg-Predpomorjanska 1990 Erwin Sellering (SPD) 23.180 1,707 74 Schwerin
Spodnja Saška 1949 Christian Wulff (CDU) 47.624 7,997 168 Hannover
Severno Porenje-Vestfalija 1949 Jürgen Rüttgers (CDU) 34.085 18,029 530 Düsseldorf
Porenje-Pfalška 1949 Kurt Beck (SPD) 19.853 4,053 204 Mainz
Posarje 1957 Peter Müller (CDU) 2.569 1,050 409 Saarbrücken
Saška 1990 Stanislaw Tillich (CDU) 18.416 4,250 232 Dresden
Saška-Anhalt 1990 Wolfgang Böhmer (CDU) 20.446 2,470 121 Magdeburg
Schleswig-Holstein 1949 Peter Harry Carstensen (CDU) 15.799 2,833 179 Kiel
Turingija 1990 Christine Lieberknecht (CDU) 16.172 2,335 144 Erfurt
 Nemčija Angela Merkel (CDU) 357.093 82,438 231 Berlin