Hannah Arendt: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
RibotBOT (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: nds:Hannah Arendt
m robot Dodajanje: eu:Hannah Arendt
Vrstica 87: Vrstica 87:
[[es:Hannah Arendt]]
[[es:Hannah Arendt]]
[[et:Hannah Arendt]]
[[et:Hannah Arendt]]
[[eu:Hannah Arendt]]
[[fa:هانا آرنت]]
[[fa:هانا آرنت]]
[[fi:Hannah Arendt]]
[[fi:Hannah Arendt]]

Redakcija: 15:11, 22. marec 2010

Hannah Arendt
Portret
Hannah Arendt na nemški znamki iz leta 1988
RojstvoJohanna Arendt
(1906-10-14)14. oktober 1906
Linden, Hanover, Nemčija
Smrt4. december 1975 (1975-12-04) (69 let)
New York, ZDA
Državljanstvo Nemčija[1]
 ZDA[2][1]
Poklicfilozofinja, zgodovinarka, pisateljica, politologinja, esejistka, univerzitetna profesorica, sociologinja, politična teoretičarka, avtorica
ObdobjeFilozofija 20. stoletja
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijafenomenološka šola
Glavna zanimanja
politična teorija, sociologija, filzofija zgodovine, etika
Pomembne ideje
zgodovina in primerjava totalitarizmov 20. stoletja, banalnost zla
Vplival na
PodpisPodpis


Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.

Hannah Arendt se je rodila v laični judovski družini v Hannovru, otroštvo pa je preživela v Königsbergu in Berlinu. Študirala je filozofijo v Marburgu z Martinom Heideggrom, s katerim se je zapletla v kratkotrajno razmerje. Kasneje se je preselila v Heidelberg, kjer je pri Karlu Jaspersu ubranila dizertacijo o pojmu ljubezni pri Svetem Avguštinu.

Po prihodu nacistov na oblast je emigrirala v Francijo, kjer je sodelovala z organizacijo, ki je judovskim emigrantom pomagala pri begu v Palestino. V tem obdobju se je podrobneje seznanila tako s sionističnimi kot z marksističnimi idejami, kar je globoko vplivalo na kasnejši razvoj njene misli. V istem času je spoznala tudi Walterja Benjamina, s katerim je sklenila tesno prijateljstvo. 1929. se je poročila z Güntherjem Andersom.

Ob nemški okupaciji Francije je Arendt uspela pobegniti v ZDA, kjer je še naprej sodelovala s številnimi judovskimi organizacijami. Leta 1950 je pridobila ameriško državljanstvo in začela sodelovati s številnimi ameriškimi univerzami in inštituti. V tem obdobju je oblikovala svoj pogled na svet, ki ga je razvijala skozi številne knjige in članke.

Leta 1951 je izdala knjigo Izvori totalitarizma, v kateri je kritično analizirala zgodovino nastanka totalitarizmov 20. stoletja: nacizma in stalinizma. V njej je razvila tezo, da je totalitarizem sistem, ki prek nenehnega uničevalnega gibanja skuša izkoreniniti vsakršno obliko človeške svobode in nadomestiti človeško individualnost s povsem vodljivo masovno družbo.

V svojih kasnejših delih se je preusmerila k vprašanjem politične svobode in javnega delovanja. Oddaljila se je od filozofske tradicije, iz katere je izšla, in skušala na podlagi izkušnje starogrške politike in teorije na novo formulirati nekatera klasična pojmovanja, predvsem v razmerju do političnega delovanja. V obdobju med 1951 in 1962 je objavila številna dela, v katerih je obravnavala tako aktualna kot teoretična politična vprašanja.

Leta 1960 je Arendt kot dopisnica ameriškega časnika New Yorker iz Jeruzalema poročala o procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta. Na podlagi te izkušnje je naslednje leto izdala knjigo Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla, v kateri je trdila, da Eichmann ni bil nikakršna "pošast", kakor ga je skušalo prikazati izraelsko javno tožilstvo, temveč običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Knjiga je povzročila burne reakcije, ki so se razvile v eno prvih večjih javnih polemik o naravi in pomenu holokavsta v zahodni javnosti.

V zadnjem desetletju pred smrtjo se je Arendt, tudi na podlagi ponovnega premisleka o nacizmu in holokavstu, preusmerila k razmišljanjem o problematiki etike in morale. V svojem zadnjem delu Life of Mind, ki je ostalo nedokončano, se je zopet lotila filozofskih vprašanj v ožjem pomenu, od katerih se je oddaljila v prejšnjih desetletjih.

Hannah Arendt velja za eno najpomembnejših političnih teoretikov 20. stoletja. V Sloveniji se z njeno mislijo ukvarjata zlasti Vlasta Jalušič in Tonči Kuzmanić.

Dela v slovenščini

  • Vita activa, prev. Vlasta Jalušič, Krtina, Ljubljana 1996.
  • Kaj je filozofija eksistence?, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 1998.
  • Izvori totalitarizma, prev. Zdenka Erbežnik, Polona Glavan in Patricija Pajon, Študentska založba, Ljubljana 2003.
  • Resnica in laž v politiki, prev. Martina Soldo, Društvo Apokalipsa, Ljubljana 2003.
  • Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju, prev. Vlasta Jalušič, Gorazd Korošec, Marja Kuzmanić, Tonči Kuzmanić, Dušan Rebolj, Krtina, Ljubljana 2006.
  • Eichmann v Jeruzalemu, prev. Polona Glavan, Študentska založba, Ljubljana 2007.
  • Kaj ostane? Ostane materni jezik (intervju z Guentherjem Gausom), prev. Darij Zadnikar, v "Časopis za kritiko znanosti", l. 24., št. 80/81 (1996).
  • Heideggrova volja do ne-hotenja, prev. Martina Soldo, v "Apokalipsa", št. 29/30 (1999).
  • Pisma : Hannah Arendt - Martin Heidegger, prev. Aleš Košar, v "Nova revija", l. 18, št. 202/203 (1999).
  • Razumevanje in politika, prev. Luka Lisjak Gabrijelčič, v "Nova revija", l. 25, št. 289/290 (2006).
  • Težavnosti razumevanja, prev. Luka Lisjak Gabrijelčič, v "Blodnjaki smisla: misliti humanizem danes", zbornik DHG, Društvo humanistov Goriške, Nova Gorica 2007.

Predloga:Link FA

Predloga:Link FA

  1. 1,0 1,1 LIBRIS — 2013.
  2. http://www.nytimes.com/1982/04/25/books/a-woman-of-this-century.html