Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) je arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten, na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza. Argos je 6 km dlje proti jugu, Korint pa 48 km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji palača, lahko vidimo Argoški in Saronski zaliv.

Mikenska akropola, ki iz višine nadzira okoliška območja in ravnico, je bila zgrajena na točki, s katere je bil možen pregled nad vsemi glavnimi povezovalnimi potmi, ki vodijo po Peloponezu in proti celinski Grčiji. Mogočna utrdba je bila dom kraljeve rodbine Atreidov in njenega ljudstva.

V drugem tisočletju pr.n.št. so bile Mikene eden glavnih centrov grške civilizacije, vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr.n.št. do okoli 1100 pr.n.št. poimenujemo Mikenska civilizacija.

Levja vrata v Mikenah

Mikenska civilizacija

Grčija se je v primerjavi z vzhodnim delom začela razvijati precej pozno. Kasneje od drugih je spoznavala naprednejše tehnike v kmetijstvu in obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi družba slabše razvita. Okoli leta 2000 pr. Kr. so s severa, čez Trakijo in Makedonijo, začela vdirati v Grčijo indoevropska ljudstva. Ta so se začela počasi in postopoma stapljati s starim, predindoevropskim prebivalstvom. Z mešanjem staroselcev in prišlekov sta se razvila pragrški jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci. Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egipčanske kulture, ki sta bili razvitejši in starejši. Okoli leta 1600 pr. Kr. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski moči največje ravno Mikene. Vrhunec je dosegla po letu 1450 pr. Kr., ko so vojaško usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Ravno tako so trgovali s Sicilijo, južno Italijo, Rodosom, Ciprom, Malo Azijo, Bližnjim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako še tesneje povezali z državami tistega časa. Okoli leta 1150 pr. Kr., so s severa vdrli Dorci in opustošili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slabše razvita, se je z njihovim prihodom v Grčijo pričelo obdobje grškega temnega veka.

Mikenska kultura in družba

Mikene so bile kulturno razvite, saj so Ahajci uporabljali pisavo, ki jo sedaj imenujemo linearna B-pisava. Pisali so na glinene ploščice, zapisi pa so nastajali za potrebe popisovanja dajatev. Poleg tega so bili Ahajci mojstri tudi v obdelovanju zlata, o čemer pričajo zlate posmrtne maske in nakit, ki so jih našli v Mikenah. Z razvozlanjem linearne B-pisave smo dobili vpogled v mikensko družbo. Na vrhu družbene lestvice je bil kralj, ki ni bil le absolutni vladar, ampak hkrati tudi največji posestnik, podjetnik in trgovec v državi. Znotraj in v bližini svoje palače je dal postaviti številne delavnice, v katerih so obrtniki najrazličnejših strok delali za njegove potrebe. Pri upravljanju države so mu pomagali vrhovni poveljnik vojske, visoko plemstvo in nadzorniki. Precej nižje so se nahajali delavci, obrtniki ter navadno ljudstvo, ki se je povečini ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo, najnižje na družbeni lestvici pa so se nahajali sužnji. Mikenska kultura je bila za razliko od kretske vojaško usmerjena.

Izkopavanja

Z arheološkimi deli, ki jih je leta 1874 pričel Heinrich Schliemann nadaljujejo še danes. Dosedaj so odkrili, da je bil kraj obljuden že v 3. tisočletju pr.n.št. Tukajšnje arheološke najdbe so na ogled v muzeju v Mikenah, Arheološkem muzeju v Nafplionu in Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah.

Spomeniki

Tako imenovana 'Agamemnonova maska', ki jo je Schliemann odkril leta 1876 v Mikenah.

Atrejeva zakladnica

• "Atrejeva zakladnica", Tholos grobnica (1250 pr.n.št.)
• "Levja vrata" (1350-1200 pr.n.št.)
• kraljeva palača
• najdbe iz "Okroglega groba A"
• najdbe iz "Okroglega groba B"
• Tholos grobnica Clytaemnestra (1400-1300 pr.n.št.)
• Tholos grobnica Aegisthus (1510-1460 pr.n.št.)
• Tholos "Levja grobnica" (1460-1400 pr.n.št.)

Notranje povezave

• Atrej
• Egejska civilizacija
• Nacionalni arheološki muzej Atene
• Agamemnon
• Megaliti