Osiromašeni uran: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dp, rektgr, IW
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Osiromašeni uran''' je oblika [[uran]]a, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le 0,3 - 0,3 % [[izotop]]a <sup>235</sup>U (naravni uran vsebuje približno 0,7 % <sup>235</sup>U).
'''Osiromašeni uran''' je oblika [[uran]]a, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % [[izotop]]a <sup>235</sup>U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % <sup>235</sup>U).


Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm<sup>3</sup>) in se uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, za izdelavo izredno odpornih oklepov [[oklepno vozilo|oklepnih vozil]] in kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji.
Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm<sup>3</sup>) in se zato uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, za izdelavo izredno odpornih oklepov [[oklepno vozilo|oklepnih vozil]] in kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji.
Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije (v [[zlitina|zlitini]] s [[titan]]om), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega [[volfram]]a možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega projektili iz osiromašenega urana ob udarcu v tarčo ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.
Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije (v [[zlitina|zlitini]] s [[titan]]om), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega [[volfram]]a možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega projektili iz osiromašenega urana ob udarcu v tarčo ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.


Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na [[zdravje]]. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]], je bilo od [[Zalivska vojna|Zalivske vojne]] dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa se precej resnih bolezni ([[rak (bolezen)|rak]], genetske okvare) pojavlja ravno na področjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na [[Kosovo|Kosovu]]) leta [[1999]] in v [[Irak]]u leta [[1991]] in [[2003]]).
Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na [[zdravje]]. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]], je bilo od [[Zalivska vojna|Zalivske vojne]] dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni ([[rak (bolezen)|rak]], genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na [[Kosovo|Kosovu]]) leta [[1999]] in v [[Irak]]u leta [[1991]] in [[2003]]). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok [[Zalivski sindrom|zalivskega sindroma]].


[[Kategorija:Kovine]]
[[Kategorija:Kovine]]

Redakcija: 12:36, 8. marec 2010

Osiromašeni uran je oblika urana, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % izotopa 235U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % 235U).

Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm3) in se zato uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, za izdelavo izredno odpornih oklepov oklepnih vozil in kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji. Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije (v zlitini s titanom), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega volframa možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega projektili iz osiromašenega urana ob udarcu v tarčo ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.

Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na zdravje. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo radioaktivni, je bilo od Zalivske vojne dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni (rak, genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na Kosovu) leta 1999 in v Iraku leta 1991 in 2003). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok zalivskega sindroma.