Ulug Beg: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 24 zlogov ,  pred 11 leti
m
robot Dodajanje: ca:Ulugh Beg; kozmetične spremembe
m (+ {{brezvirov}})
m (robot Dodajanje: ca:Ulugh Beg; kozmetične spremembe)
{{brezvirov}}
[[Slika:Ulukbek01 reconstruction.jpg|thumb|right|200px|Ulug-beg, obrazna rekonstrukcija]]
[[Slika:Ulugh.jpg|thumb|right|200px|Ulug-beg upodobljen na sovjetski znamki]]
 
'''Mohamed Taragaj Mirza ibn Šahruh ibn Timur Ulug-beg''' [úlug-bég] (Ulugbek, Ulug Bek, Ulugh-bek, Ulugh Bek, Ulagh Beg, Ulugh Beg, Uluğ [[Bej]]) [[čagatajščina|čagatajsko]]/[[perzijščina|perzijsko]] الغ‌بیگ), [[Timuridski imperij|timuridski]] (tatarski, mongolski) [[sultan]], [[astronom]] in [[matematik]], * [[1394]], [[Soltanija]], [[Timuridski Iran|Timuridski]] [[Iran]], † [[27. oktober]] [[1449]], [[Samarkand]] na poti v [[Meka|Meko]].
== Mladost ==
 
Od očeta, četrtega Timurjevega sina sultana [[Šahruh]]a (Šah Ruk, Shah Rokh), ki je bil miroljubnejše in plemenitejše narave kot Timur, je Ulug-beg leta [[1409]] v upravo dobil najprej Samarkand. Šahruh je tedaj prestavil [[prestolnica|prestolnico]] v [[Herat]] v pokrajini [[Korasan]]. Samarkand leži v dolini reke [[Zerevšan]] južno od [[Rdeča puščava|Rdeče puščave]] (Kizil-Kum) v današnjem [[Uzbekistan]]u. [[Grki]] so ga imenovali Marakanda, kasneje pa se je imenoval tudi Afrasijab. Mesto obstaja že od davnega [[4. tisočletje pr. n. št.|4. tisočletja pr. n. št.]] Starodavne razvaline ležijo severno od zdajšnjega mesta. Veljava tega kraja je, tako kot pri [[Palmira|Palmiri]] v [[Sirija|Siriji]], rasla iz njegove [[lega|lege]] ob [[svilna cesta|svilni cesti]], osrednji trgovski poti od [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] proti [[Kitajska|Kitajski]]. Prav zaradi pomembne lege je bilo neizbežno, da je skozi [[stoletje|stoletja]] prehajal iz rok v roke. Zavzeli so ga [[Grki]] pod [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]], [[Perzijci|perzijski]] [[Samanidi]], pa [[Horezm|horezmski]] [[šah (vladar)|šahšahi]]i, dokler ga ni leta [[1220]] končno razdejal Džingiskan. Samarkanda se je od nekdaj držal pridih čarobnosti. Ko je Aleksander Veliki prvikrat uzrl to častitljivo utrjeno [[mesto]], je dejal: »Vse kar sem slišal, drži, a vendar je mnogo lepši, kot sem si bil kdajkoli zamišljal.« Aleksander pa ni mogel vedeti, da bo porušeno mesto kasneje doživelo še eno preobrazbo, ki jo bo zastavil Timur, nadaljevali pa njegovi nasledniki. Samarkand ne slovi samo po [[medresa]]h na velikem [[Trg registan|Trgu Registan]] in po Timurjevi grobnici, ampak tudi po [[mošeja|mošeji]] Bibi Hanum, eni največjih mošej sveta, ki je dobila ime po Timurjevi kitajski ženi. Mnogo [[islam]]skih stavb so postavili tudi [[Uzbeki]], ki so leta [[1500]] zavzeli mesto. Pozneje je veličina Samarkanda počasi plahnela, vse dokler mu s prenovo v [[19. stoletje|19. stoletju]] niso povrnili nekdanjega sijaja.
 
S 17. leti je Ulug-beg leta [[1411]] postal vladar celotnega [[kanat]]a [[Mavarannahr]] (Maveranahr, Mavarannhar). Začel se je navduševati nad [[pesništvo|pesništvom]]m, zgodovino in še posebej nad [[astronomija|astronomijo]]. Sčasoma mu ni bilo do tega, da bi, kakor njegova predhodnika, proslavil svoje ime z osvajalnimi [[vojna]]mi. Postal je eden najbolj prosvetljenih ljudi svojega tanko odmerjenega časa.
 
== Delo v astronomiji in matematiki ==
[[Slika:Samarkand observatoire ulugh beg.jpg|thumb|right|200px|Vhod v nekdanji Ulug-begov observatorij ''Gurganski zidž'']]
[[Slika:Ulugh Beg observatory.JPG|thumb|right|200px|Glavni višinski [[kvadrant]] ''Gurganskega zidža'']]
 
V bližini Samarkanda je leta [[1424]] začel z gradnjo [[observatorij]]a in ga leta [[1426]] že kar junaško dokončal, za tedanji čas pravo čudo [[tehnika|tehnike]] sredi zgradb vse preveč pravovernih gorečnežev. Observatorij je odprla njegova mati Gavhar-Šad. Že v svoji mladostni vnemi je leta [[1420]] na Trgu Registan zgradil in ustanovil prelepo prvo medreso ali muslimansko versko šolo. Pod vsako kupolo je predavalnica, v ozadju pa je velika mošeja. Zanimivo je tudi njeno pročelje, kjer sta narisana dva lika [[tiger|tigrov]]. To sta nenavadni izjemi, saj podobe ljudi in [[žival]]i na [[Šiiti|šiitskih]] islamskih stavbah niso dovoljene. Pa tudi povezovanje [[Alah]]a s čimer koli razen s pisano [[beseda|besedo]] iz [[Koran]]a sodi med najhujše grehe pravovernih muslimanov. Medreso je ustanovil tudi v [[Buhara|Buhari]]. V observatoriju so začeli natančno opazovati, predvsem položaje [[zvezda|zvezd]] in [[planet]]ov. V skupnem delu so začeli sestavljati nove astronomske tabele, zadnje veliko delo arabske astronomije. V času njegovega vladanja je postal Samarkand, poleg Herata in [[Širaz]]a, [[kultura|kulturno]] in [[znanost|znanstveno]] središče vse Srednje Azije. Skupaj s svojimi učenci je opazoval [[nebo]] in se ukvarjal z [[matematika|matematičnimi]] raziskavami. Sestavili so tabele za štetje [[leto|let]] po različnih [[koledar]]jih, ki so jih v tistih časih uporabljala tamkašnja ljudstva. Omogočale so hitro in natančno določanje [[datum]]ov posameznih dogodkov, ki jih kar pogosto omenjajo orientalski kulturni spomeniki in pisani dokumenti. Njihova astronomska opazovanja so pripeljala do rešitve nekaterih nalog praktične astronomije in teorije [[gibanje|gibanj]] planetov, čeprav na tem področju dlje od [[Hiparh]]a, [[Ptolemej]]a in [[Nasir at-Tusi|at-TusiTusija]]ja niso prišli. Poleg tega pa so jim redna in natančna opazovanja omogočila sestavo [[zvezdni katalog|zvezdnih katalogov]].
 
Leta [[1437]] je na podlagi nekajletnih merjenj z velikanskim 50 [[meter|m]] [[gnomon]]om podal dolžino [[sidersko leto|siderskega leta]] ''S''<sub>U</sub> = 365,257037037...<sup>d</sup> = 365<sup>d</sup> 6<sup>h</sup> 10<sup>m</sup> 8<sup>s</sup>. (napaka +58<sup>s</sup>). To vrednost je za 28<sup>s</sup> izboljšal 88 let pozneje, leta [[1525]] [[Nikolaj Kopernik|Kopernik]], sklicujoč se na odlično [[Tabit ibn Kora|TabitTabitovo]]ovo oceno iz [[9. stoletje|9. stoletja]], natančno na neverjetnih +2<sup>s</sup>, gledano z današnjimi očmi. Z merjenji s pomočjo znanega, prečno v observatorij zidanega višinskega [[kvadrant]]a, Fakrijevega sekstanta, s [[premer]]om okoli 36 m in z [[kotna ločljivost|optično]] [[ločljivost]]jo 180" ([[ločna sekunda|ločnih sekund]]) je Ulug-beg sestavil zvezdni katalog ''Zidž Ulug-Begi'' za [[epoha (astronomija)|epoho]] 1437,5 z [[zvezdna karta|zvezdno karto]] 994 zvezd. To je bila obsežna in odlična predelava več predhodnih zvezdnih katalogov, predvsem pa Hiparhovega iz leta [[129 pr. n. št.]] (135, 130, 127 pr. n. št.) in [[Abdurahman Ali Sufi|Ali SufiSufijevega]]jevega iz leta [[964]]. V arabskih zvezdnih katalogih je našel več napak in je na novo določil lege 994 zvezd. 27 zvezd je dodal iz Ali Sufijevega kataloga, ker so bile preveč južno, da bi jih lahko opazoval v Samarkandu. Njegov katalog je leta [[1665]] v [[Oxford]]u izdal [[Thomas Hyde|Hyde]] z naslovom ''Tabulae longitudinis et latitudinis stellarum fixarum ex observatione Ulugbeighi'', leta [[1767]] G. Sharpe in leta [[1843]] [[Francis Baily|Baily]] v zvezku xiii [[Memoirs of the Royal Astronomical Society]].
 
Njegovo delo na tem področju lahko primerjamo z delom [[Nemci|nemškega]] astronoma [[Johann Bayer|Bayerja]] ([[1572]]-[[1625]]) in še posebej z delom [[Danci|danskega]] astronoma [[Tycho Brahe|de Braheja]] ([[1546]]-[[1601]]), dobro stoletje pozneje, katerega [[zidni kvadrant]] s premerom 3 m je imel ločljivost že 100" in je botroval [[Keplerjevi zakoni|Keplerjevim zakonom]] za gibanje [[Mars (planet)|MarsMarsa]]a in ostalih planetov. [[elipsa|Eliptičnega]] gibanja planetov niti Ulug-beg niti de Brahe nista zaznala. To je uspelo šele [[Johannes Kepler|KeplerKeplerju]]ju leta [[1605]] praktično, ter [[Isaac Newton|NewtonNewtonu]]u in [[Edmond Halley|HalleyHalleyju]]ju leta [[1684]] teoretično. Ulug-begov učenec [[Gijasedin al-Kaši|al Kaši Kašani]] je v delu ''Traktat o tetivi in sinusu'' našel pot do tako dobrih približkov [[sinus]]a 1 [[stopinja|stopinje]] s poljubno natančnostjo. Sinus 1 stopinje je izračunal na 18 decimalk natančno 0,017452406437283571 z napako <math>+ 8\cdot 10^{-18}</math>. Celo danes je izračunavanje sinusa peš s tolikšno natančnostjo težavno in počasno delo. Le s to njegovo metodo so lahko okoli leta [[1440]] pripravili tudi tako dobre trigonometrične tabele v Ulug-begovem ''Gurganskem zidžu'', v katerih so vrednosti kotnih funkcij natančne na 8 mest v [[šestdesetiški številski sestav|60. sestavu]]. Tabele so bile izboljšava Ptolemejevih tabel in so v zgodovini razvoja računske matematike nedvomno pomemben dogodek, čeprav dolgo niso bile na široko znane. Šele leta [[1665]] so jih prevedli v [[latinščina|latinščino]], vendar so bile de Braheove meritve že natančnejše in tako niso vplivale na razvoj astronomije. Čeprav so objavljali v [[arabščina|arabščini]] in so jih prevajali v [[perzijščina|perzijščino]], pozneje v [[Evropa|Evropi]] niso slišali zanj. Njegova šola je dala poleg prispevkov k astronomiji tudi veliko nadarjenih [[računar]]jev. Tu se je prvič tako na široko v zgodovini začela ukvarjati z [[matematika|matematiko]] skupina učenjakov. V manjši meri so se že prej skupinsko ukvarjali z matematiko in astronomijo v središčih drugod po svetu, na primer v Srednji Aziji v [[Udžain]]u, Bagdadu, [[Misore]]ju, [[Haran]]u, [[Gasna|Gasni]], [[Rai]]ju, [[Gurgan]]u in [[Maraga|Maragi]]. Tako je observatorij v Samarkandu postal prvo [[računsko središče]] sveta in to je njegov najpomembnejši prispevek.
 
== Vladanje ==
Končno se je Akraru posrečilo, da je proti Ulug-begu nizkotno naščuval enega od njegovih sinov, Abd-ul Latifa (Abd-al-Latifa). Jeseni [[1449]] je pri Samarkandu Abd-ul Latif premagal vojsko svojega očeta. Ulug-beg je skušal s sinom skleniti premirje, toda sin, obkrožen z Ulug-begovimi najhujšimi sovražniki, je sklenil, da se bo očeta dokončno znebil. Po nasvetu [[duhovščina|duhovščine]] je svojemu očetu predlagal, da obišče [[Meka|Meko]], kjer naj bi se »spokoril za svoje [[greh]]e«. Ulug-begova karavana je res odpotovala proti muslimanskem svetem mestu, na poti pa so [[romar]]je zločinsko prestregli jezdeci, ki so jih bili iz Samarkanda poslali za njimi. Ujeli so znamenitega učenjaka in mu brez usmiljenja divjaško odsekali glavo. Tako je bil v 56. letu starosti v nezaslišani [[zarota|zaroti]] svojega lastnega sina ujet in izdajalsko ubit vladar, ki je bil bolj kot vojskovodja znan kot sloviti astronom in matematik, saj je do tistih dob osnoval največje astronomsko in računsko središče na svetu. Po njegovi smrti so njegov observatorij popolnoma porušili tako, da je deloval samo slabega četrt stoletja. V za astronomijo relativno kratkem času se niso mogli posvetiti zapletenim gibanjem [[planet]]ov, njihova poznejša zapuščina v [[Turčija|Turčiji]] pa tudi ni več dosti pomagala. Danes na ta dogodek spominja le še vhodna kvadratna zgradba, ki stoji v središču nekdanjega observatorija.
 
[[Slika:Gur Emir 2006.jpg|thumb|right|200px|[[Mavzolej]] [[Grob knezov, Samarkand|Grob knezov]] (Gur-i-Amir), grobnica [[Timur Lenk|Timuridov]] v [[Samarkand]]u.]]
 
V nagrobni kamen Ulug-begove grobnice, vnuka vladarja sveta, železnega hromca, velikega Timurja, je v starem [[tadžiški jezik|tadžiškem jeziku]] vklesan naslednji zapis: »Ta svetli grob, to slavno mesto mučeništva, ta omamni vrt, ta nedosegljiva grobnica je namenjena zadnjemu počitku gospodarja, ki je s svojim prihodom počastil vrtove raja in osrečil prebivališče rajskih prebivalcev. Bil je slaven sultan, izobražen kalif, pomagal je svetu in veri. Njegovo ime je Ulug-beg - sultan, naj Alah blagoslovi njegov grob ...«
Ob robu Samarkanda, prestolnice Vzhodne države velikega Timurja, še danes stoji veličasten spomenik, ki nas spominja na moč in sijaj starih časov. To je [[mavzolej]] [[Grob knezov, Samarkand|Grob knezov]] (Gur-i-Amir (Gur-i-Mur)), grobnica Timuridov, ki so ga dokončali v letu Timurjeve smrti leta 1405 za enega njegovih nečakov. Ima obliko masivnega [[stolp]]a z [[osemkotnik|osemkotno]] osnovo in velikim [[valj]]astim [[tambur]]jem z enobarvno kupolo šotorske oblike z ozkimi rebri in drobnim [[ornament]]om. V njem so pokopani Timur, trije njegovi sinovi in Ulug-beg, ki nekako ne sodi zraven. Njegov vnuk [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulski imperij|Mogulskega imperija]], je prenesel njegove ostanke v ta mavzolej.
 
Ko so leta [[1941]] ruski [[arheolog]]i odprli Ulug-begov grob, so v njem našli [[kamen|kamnit]] [[sarkofag]], v katerem je ležalo okostje, zavito v dragocene tkanine. [[Lobanja]] mrliča je bila ločena od telesa. To so bili posmrtni ostanki tega mogočnega samarkandskega vladarja. Odprli so tudi Timurjevo grobnico. Njegovo okostje so našli pod velikim razklanim blokom [[žad]]a. Pravijo, da so našli tudi napis, ki pravi, da kdor bo skalil Timurlenkov posmrtni mir, »ga bo poteptal sovrag, strašnejši od mene«. Naslednjega dne je [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] napadla [[Adolf Hitler|HitlerHitlerjeva]]jeva vojska. Tudi če v tej zgodbi ni resnice, pa potruje nasilno moč, ki jo je Timur uveljavil po vsej srednji Aziji, in pečat, ki ga je vtisnil tamkajšnji kulturi.
 
Člana Ulug-begove šole sta bila tudi Kašani in najmlajši med njimi [[al-Kušči]].
[[bg:Улуг Бег]]
[[bn:উলুগ বেগ]]
[[ca:Ulugh Beg]]
[[cs:Ulugbek]]
[[de:Ulugh Beg]]
1.797

urejanj

Navigacijski meni