Otello (opera)

Otello je opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija. Libreto je po istoimenski Shakespearovi tragediji napisal Arrigo Boito.

Verdi se je poleti leta 1879 mudil v Milanu, kjer je vodil svoj Requiem v korist žrtev poplav v Padski nižini. Ob tej priložnosti se je sestal z založnikom Ricordijem in dirigentom Facciom. Pogovor o dramskih snoveh je nanesel tudi na Shakespearjevega Othella; znanca sta Verdiju kot primernega libretista predlagala Boita. Ker je skladatelja snov privlačila, mu je libretist že tri dni kasneje prinesel scenarij za Otella. Po skladateljevih nasvetih je nato napisal še libreto. Skladatelj se je uglasbitve lotil šele marca 1884. Prej je z Boitom, s katerim sta pričela sodelovati in prijateljevati, predelal še operi Simon Boccanegra (1881) in Don Carlos (1883). Klavirski izvleček nove opere je bil končan oktobra 1885, sledila sta še inštrumentacija in popravki. Decembra 1886 je založnik Ricordi pri sebi že imel partituro nove opere. V prvih januarskih dneh leta 1887 je s soprogo Giuseppino prišel v Milan, kjer je vodil skušnje s pevci in orkestrom. Krstna predstava Otella je bila v milanski Scali 5. februarja 1887. Dirigent predstave je bil Franco Faccio, uspeh je bil velikanski. Verdija je po predstavi pričakala navdušena množica, ki je izpregla iz njegove kočije konje in sama odpeljala mojstra v hotel. Z Otellom je skladatelj prekinil svoj kar šestnajstletni operni molk. Po Aidi namreč ni napisal nobene opere.

Boitov libreto je danes označen kot eden najpopolnejših v operni zgodovini, nekateri so mnenja, da je z zgoščeno zgodbo presegel samega Shakespearja.

Na odru ljubljanske Opere so Otella uprizorili v sezonah 1935/1936, 1956/1957, 1984 in 1989/1990.

Vloge

• Otello, zamorec - tenor
• Jago - bariton
• Cassio, Otellov kapitan - tenor
• Roderigo - tenor
• Lodovico - bas
• Montano - bas
• glasnik - bariton
• Desdemona, Otellova soproga - sopran
• Emilia, Jagova soproga in njena prijateljica - mezzosopran
• vojaki, mornarji, Benečani, ciprsko ljudstvo