Vakuum

Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev. Popoln vakuum je težko doseči. Zato rečemo vakuum tudi kadar imamo tlak dosti manjši od zračnega. V medplanetarnem prostoru je boljši vakuum od najboljšega umetnega. Vendar niti tam ni popoln. Še vedno vsebuje nekaj delcev na cm³.

Zamisel o vakuumu izvira že iz antične Grčije. Prvi ga je ustvaril Evangelista Torricelli. Otto von Guericke je leta 1650 iznašel vakuumsko črpalko. Z njim sta se ukvarjala tudi Ernest Rutherford in Niels Bohr. Sodobna fizika preučuje fluktuacije v vakuumu. Vakuum se uporablja v elektronkah.

Steklena bučka žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko

Sodobna fizika pa poskuša tudi dokazati, da vakuum ni nikoli prazen prostor, ki ne vsebuje »ničesar«. Nekateri fiziki (Hall Puthof) menijo, da v vakuumu vedno nekaj niha (vibrira), se premika, valovi. Te fluktuacije niso biološke in kemične reakcije, kot v atomskem (snovnem) svetu, ampak so nekakšne zvočne vibracije, ki ustvarjajo energijo. Vedno več raziskovanj je v tej smeri, saj ti fiziki menijo, da se v tem skriva »brezplačna energija« (free energy) in se nahaja povsod okrog nas, nas obdaja. Takšna energija bi popolnoma nadomestila fosilna goriva. V Nasi so to energijo (zero point energy field) že proizvedli, vendar še niso naredili naprave, ki bi to energijo omejil in jo nadzorovano proizvajal.