Satir: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: hu:Szatírok |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Villacasale03.jpg|thumb|Mozaik Satira s Sicilije]] |
[[Slika:Villacasale03.jpg|thumb|Mozaik Satira s Sicilije]] |
||
'''Satir''' je v grški mitologiji božanstvo [[gora]] in [[gozd]]ov. Včasih so jih poimenovali tudi sileni, [[Antični Rim|Rimljani]] pa [[Faunus|favni]]. |
'''Satir''' je v grški mitologiji božanstvo [[gora]] in [[gozd]]ov. Včasih so jih poimenovali tudi sileni, [[Antični Rim|Rimljani]] pa [[Faunus|favni]]. Satiri so bili v grški mitologiji spremljevalci boga [[Dioniz]]a. |
||
== Splošne značilnosti == |
== Splošne značilnosti == |
||
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
== Videz == |
== Videz == |
||
Njihova podoba je bila blizu ljudem, imeli so skodrane [[las]]e. Njihova [[Uho|ušesa]] so bila podobne oblike kot ušesa divjih živali. Na čelu sta jim rasla dva rožička. Včasih so bili upodobljeni s [[Domači konj|konjskim]] ali [[Domača koza|kozjim]] [[rep]]om. Do 4. stoletja pr.n.š. jih še ne upodabljajo s kozjimi deli telesa. |
|||
== Viri == |
== Viri == |
||
* Joël Schmidt: Slovar grške in rimske mitologije; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. |
* Joël Schmidt: Slovar grške in rimske mitologije; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. |
||
* Leksikon Antika. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998. |
|||
[[Kategorija:Grška mitologija]] |
[[Kategorija:Grška mitologija]] |
||
| Vrstica 33: | Vrstica 34: | ||
[[fi:Satyyrit]] |
[[fi:Satyyrit]] |
||
[[fr:Satyre]] |
[[fr:Satyre]] |
||
[[gl:Sátiro |
[[gl:Sátiro] |
||
[[he:סאטיר]] |
[[he:סאטיר]] |
||
[[hr:Satiri]] |
[[hr:Satiri]] |
||
Redakcija: 00:25, 31. januar 2010
Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov. Včasih so jih poimenovali tudi sileni, Rimljani pa favni. Satiri so bili v grški mitologiji spremljevalci boga Dioniza.
Splošne značilnosti
Simbolizirali so veliko plodno moč živih bitij, tako rastlin kot živali.
Ves čas so se premikali po deželi v želji potešiti svojo pohoto. Smrtniki so se jih bali zaradi njihove neobvladljive in razbrzdane narave.
Videz
Njihova podoba je bila blizu ljudem, imeli so skodrane lase. Njihova ušesa so bila podobne oblike kot ušesa divjih živali. Na čelu sta jim rasla dva rožička. Včasih so bili upodobljeni s konjskim ali kozjim repom. Do 4. stoletja pr.n.š. jih še ne upodabljajo s kozjimi deli telesa.
Viri
- Joël Schmidt: Slovar grške in rimske mitologije; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
- Leksikon Antika. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998.
[[gl:Sátiro]